Skupno je bilo ponujenih 65 stanovanj, očitno pa se je pri drugem stanovanjskem bloku zgodba spremenila v klasično tržno zmešnjavo. Vsaj tako sta nam povedala stanovalca Franc Brus in Marija Klemenčič. Kupila sta oskrbovano stanovanje, ko je bil izpolnjen pogoj, da je vsaj eden od stanovalcev starejši od 65 let. »Zdaj pa se je vse spremenilo. Stanovanja so nam prodali s pojasnilom, da bomo tu stanovali starejši, a ni več tako. Po propadu Gradbinca so stanovanja dobili v last tudi podizvajalci in še kdo, ki so jih prodajali brez pogoja, ki je bil za naju ključen pri nakupu. Tako smo zdaj skupaj z mladimi družinami. To pa pomeni bistveno drugačne pogoje bivanja, za nas starejše tudi nadležen hrup. Nekaj stanovanj naj bi bilo oddanih celo v najem in za naju je to nesprejemljivo,« sta povedala stanovalca bloka, kjer se sicer stanovanja še vedno prodajajo.

Ko smo se pozanimali o usodi oskrbovanih stanovanj, je postalo jasno, da posamezni prodajalci zdaj ne upoštevajo več pogoja o starosti tistih, ki stanovanja kupijo in v njih živijo. Stanovanjski blok ZPIZ je tako vzorčen primer končane gradnje za starejše in invalide, v drugem pa se starejši že mešajo z mladimi družinami. Prodajalci pač želijo priti do denarja, cene so padle, pogoji niso več enaki.

Morda se sliši nenavadno, a mlade generacije zdaj motijo starejše, nadzora nad prodajo stanovanj pa ni. Prodajalci tudi našega zanimanja niso vzeli ravno strpno, ker – kot smo slišali – s svojo lastnino lahko prosto razpolagajo.