Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je po skoraj petih letih od prve javne razgrnitve končno objavilo državni prostorski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti jugovzhodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec. Nabor protipoplavnih posegov je sicer obsežen, v oči pa vendarle bode podatek, da je ministrstvo njihovo uresničevanje razdelilo na dve fazi, pri čemer je šele v drugi fazi predvidena gradnja zadrževalnika Razori med naselji Dobrova, Razori in Stranska vas.

Denarja za projekt še ni

Ministrstvo je bilo v kompromisno rešitev prisiljeno zaradi ostrega nasprotovanja občine Dobrova - Polhov Gradec, kjer gradnji velikih zadrževalnikov vseskozi nasprotujejo. Že leta 2008 so občani protipoplavni načrt, ki je poleg še dveh drugih danes opuščenih zadrževalnikov vključeval tudi zadrževalnik Razori, tako rekoč soglasno zavrnili na referendumu. Zato so se v popravljenem državnem prostorskem načrtu, ki ga je okoljsko ministrstvo predstavilo predlani, pripravljalci načrta toliko bolj osredotočili na ukrepe, ki jih je mogoče izvesti v Ljubljani. V dobrovsko-polhograjski občini so tako črtali dva predvidena zadrževalnika – v manjših dimenzijah so ohranili le zadrževalnik Razori. A na občini Dobrova - Polhov Gradec menijo, da je ob izvedbi vseh preostalih ukrepov tudi ta zadrževalnik nepotreben, zato so na ministrstvu pripravili rešitev, ki predvideva, da bo gradnja spornega zadrževalnika mogoča šele, ko bodo izvedeni vsi preostali protipoplavni ukrepi.

Ti so ocenjeni na 33 milijonov evrov brez DDV, pri čemer naj bi 13,5 milijona evrov stala ureditev struge in povečanje pretoka Malega grabna, na 8,2 milijona je ocenjen zadrževalnik Razori, 5,5 milijona evrov ureditev porečja Gradaščice, še tri milijone pa gradnja razbremenilnika 6a od Malega Grabna do potoka Curnovec. Za zdaj je država zagotovila del sredstev zgolj za pripravo projektne dokumentacije, denarja za gradnjo med letoma 2015 in 2017 pa še ni. Na ministrstvu računajo, da bi del sredstev lahko pridobili iz evropske finančne perspektive 2014–2020.

Pred gradnjo zadrževalnika bi delali nove analize

V občini Dobrova - Polhov Gradec se tudi s kompromisno rešitvijo ne strinjajo, saj, kot nam je povedal župan Franc Setnikar, vztrajajo pri različici državnega prostorskega načrta, ki najprej predvideva izvedbo vseh protipoplavnih ukrepov razen gradnje zadrževalnika Razori, nato naj bi izvedli študije, ali je zadrževalnik sploh še potreben. »Mi smo prepričani, da so že preostali ukrepi dovolj dobri. Nimam soglasja občanov, da bi pristal na gradnjo zadrževalnika, ne nazadnje so občani na referendumu leta 2008 takšno rešitev zavrnili. Zato bom ministrstvo vnovič pozval, naj upošteva naš predlog,« je dejal Setnikar.

Tudi v Mestni občini Ljubljana s predlogom državnega prostorskega načrta niso preveč zadovoljni, saj se bojijo, da pogojevanje dokončanja zadrževalnika Razori z izvedbo vseh ukrepov, predvidenih v prvi fazi, oddaljuje celovito rešitev problema poplavne varnosti Ljubljane. Da je gradnja zadrževalnika nujna, poudarjajo tudi v podjetju IZVO-R, kjer so izdelali strokovne podlage za državni prostorski načrt: »Mi zagovarjamo izvedbo vseh protipoplavnih ukrepov, vključno z zadrževalnikom Razori. Je pa res, da že ureditve na območju Mestne občne Ljubljana zelo pomagajo in da bi strokovno tudi sicer najprej predlagali regulacijo Malega grabna. Predlagana faznost gradnje se nam zdi zato smiselna, seveda pod pogojem, da se na koncu dokonča tudi zadrževalnik Razori. Tudi zaradi vzorca poplav v zadnjih letih se nam namreč zdi ključno, da del vode zadržimo, ne pa da samo povečujemo struge in prestavljamo problem po vodotokih navzdol.«

In kaj bodo v občini Dobrova - Polhov Gradec storili, če bo vlada potrdila predlagani državni prostorski načrt? »Volja občanov je jasna, sklepi občinskega sveta tudi. V skrajnem primeru smo svoje nestrinjanje z zadrževalnikom pripravljeni izraziti tudi s protesti,« je pojasnil Setnikar.