Janez Boljka se je rodil leta 1931 v Subotici, po drugi svetovni vojni pa se je z družino preselil v Ljubljano, kjer je leta 1956 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Leta 1959 je pri Karlu Putrihu končal še podiplomski specialistični študij kiparstva, leta 1961 pa specialko za grafiko pri Riku Debenjaku. Vse od takrat je svoja dela predstavljal na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah; pozornost je sprva pritegnil z železnimi skulpturami, sestavljenimi z varjenjem odpadnega železa in starega orožja, uveljavil se je tudi z malo plastiko (serija sedečih figur) in pozneje s človeškimi in živalskimi figurami v bronu. Zadnja leta se je posvečal tudi grafiki, najprej barvnim jedkanicam, nato pa barvnim sitotiskom, ki jih je kombiniral s suho iglo.
Že leta 1966 je dobil nagrado Prešernovega sklada, dvakrat (1970 in 1972) je prejel prvo nagrado na natečajih za izdelavo spomenika Ivanu Cankarju, leta 1988 pa tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Stalna razstava njegovih del je od leta 1994 na ogled v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki in obsega 92 plastik, slik in grafik. kul