Angleški avtor Paul Parsons se je podpisal pod številna dela o znanosti, vesolju in astronomiji. Samostojni pisatelj in novinar, ki se lahko pohvali tudi z doktoratom iz kozmologije, je bil, preden je postal glavni urednik astrološke revije Astronomy Now, tudi urednik priznane revije o znanosti in tehnologiji Focus, ki izhaja pod okriljem britanskega BBC, kjer je soustvarjal še revijo BBC Sky at Night.
Čeprav se je ob knjigah, med katerimi je največjo priljubljenost doživela knjiga z naslovom The Science of Doctor Who, po kateri je posneta tudi televizijska nanizanka, podpisal tudi pod številne poljudnoznanstvene članke v nekaterih britanskih znanstvenih revijah, med svoje največje uspehe v karieri za zdaj še vedno šteje predvsem urednikovanje.
»Biti urednik revije Focus, ko je ta prejela priznanje za najboljšo revijo leta, je posebna čast. Ponosen sem tudi na svojo diplomo in to, da sem lahko mamo pospremil do oltarja, ko se je ponovno poročila,« je Paul Parsons pred časom v intervjuju zaupal britanski pisateljici Clare Dudman in dodal, da mu je odločitev, da se v življenju preživlja s pisanjem, zagotovo spremenila življenje: »Čeprav mi sama odločitev življenja verjetno ni postavila na glavo, sem jo vseeno moral uresničiti in ne nazadnje priti do spoznanja, da si to res želim početi.«
Tri minute za Einsteina
Avtor, ki ob besedi sreča najprej pomisli na polno skledo čipsa s prelivom, ki jo poplakne z mrzlim pivom, medtem ko po televiziji gleda nanizanko Dr. Who, zase pravi, da bi bil včasih rad bolj odločen. Že dolgo pa ga navdušujejo tudi teorije ter zamisli slavnega fizika in matematika Alberta Einsteina, ki jih je bralcem predstavil tudi v svoji knjigi z naslovom 3 minute za Einsteina. V njej Paul Parsons bralcem zgoščeno predstavi teorije genija, ki se je za znanost začel zanimati že pri petih letih, ko mu je oče pokazal žepni kompas, Einstein pa je odkril, da je nekaj v »praznem prostoru«, ki deluje na iglo. Knjiga predstavlja življenje in delo avtorja, podano v majhnih zalogajih, ki jih lahko bralec brez težav usvoji v pičlih treh minutah, in je razdeljena na tri osrednja poglavja: Življenje, Teorija ter Vpliv, pri čemer vsak del predstavlja uro zanimivega branja.
Albert Einstein v biografiji ni predstavljen zgolj kot fizik in matematik, ki je postavil temelje moderne fizike, temveč tudi kot zagovornik človekovih pravic in politični aktivist, ki se ga je zaradi njegove edinstvenosti prijel vzdevek »nori profesor«. Čeprav ima v knjigi znana teorija relativnosti častno mesto, Paul Parsons ni pozabil niti na Einsteinovo sodelovanje pri izumu laserja, kako je dokazal obstoj atomov in kako je svoja zadnja leta posvetil dokazovanju teorije vsega.
Nori genij?
Spremno besedo h knjigi je napisal britanski pisatelj John Gribbin, diplomirani fizik in magister astronomije, ki je na cambriški univerzi pridobil še naziv doktorja astrofizike in ki je prepričan, da je realnost kompleksen pojem, zato splošna definicija v vsakdanjiku ni mogoča. Tako kot Paula Parsonsa pa tudi Johna Gribbina že od nekdaj namreč privlači svet genija. Avtor, ki se lahko pohvali tudi s priznanjem za posebne dosežke, ki ga je leta 2009 prejel od novinarjev, ki poročajo o znanosti, skupaj z avtorjem Michaelom Whitom o fiziku in matematiku, o katerem se tudi sami sprašuje, »ali je asociacija o norem geniju upravičena,« je napi-sal knjigo z naslovom Einstein: A life in science (Einstein: Življenje v znanosti).
Medtem ko se eden izmed avtorjev posveča Einsteinovi znanosti, se drugi osredotoča na njegovo zasebnost. »Knjiga prikazuje kompleksnost genija, ki se je po eni strani zavzemal za mir in po drugi podpiral Roosevelta pri razvoju bombnega orožja. Pa vendar, ali nismo vsi skupek nasprotij, ki ob nasprotujočih si mnenjih drugih le privzdignemo obrv,« je na enem izmed spletnih portalov o knjigi zapisal bralec.
