Primer reorganizacije (Dušan Keber) ali reinženiringa porodnišnic (Dorijan Marušič) pokaže s prstom ne na politiko, ampak kar lepo na konkretne politike. Ne na omenjena nekdanja zdravstvena ministra, ki ju je profesionalna pot odpeljala iz te neučinkovite dejavnosti, pač pa na vse grimse, vizjake, žgajner-tavševe..., ki po potrebi lastnih, občinskih in strankarskih interesov dvigujejo roke v parlamentu že več mandatov zapored.

Točno pred tremi leti, bilo je 24. avgusta, je tedanji minister za zdravje Dorijan Marušič predlog stroke o racionalizaciji mreže porodnišnic ocenil kot enega boljših, kar jih je prebral v zadnjih desetih letih. Potegnil ga je iz predala, kjer je ležal 11 mesecev. Takrat je zdravstveni svet, najvišje posvetovalno telo ministra za zdravje, zasedal tudi avgusta (kdaj je letos zadnjič?), saj se je Marušič zavedal rastoče ekonomske krize in letošnjega oktobra, ko bo začela veljati evropska direktiva o čezmejnem zdravstvu. Strokovne argumente, da bi ženske rojevale varneje in, ja, seveda, za zdravstveno blagajno bolj racionalno, je povozila stranka SDS. V Trbovljah v skrbi, da bi ostali brez porodnišnice, na tiskovno konferenco v bolnišnico ni vabilo vodstvo bolnišnice, pač pa kar zasavska regijska koordinacija SDS. Za ohranitev kranjske porodnišnice se je prav patetično izpostavljal gorenjski poslanec SDS Branko Grims, saj po njegovem lahko »vlada varčuje kje drugje kot pri materah, otrocih in rojstvih«. V Posavju so v španoviji s posavsko SDS (Andrej Vizjak) zbrali 10.000 podpisov, da bi otrokom v rojstnih listih za kraj rojstva vpisali Brežice in ne na primer Novo mesto.

A leta 2010 ni bilo prvič, da je stroka opravila svoje delo, politika pa ni ukrepala. Ko je v jeseniški bolnišnici leta 2001 umrl novorojenček, je ukrepal Keber. Dve leti kasneje je razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo in perinatologijo predlagal reorganizacijo porodnišnic v Sloveniji, čeprav finančne krize ni bilo niti na vidiku. A zgodba je znana. Stroko so poslanci pokrili s steklenim zvonom.

Argument stroke, da je varna porodnišnica tista s 1000 porodi na leto, so v vnemi ugajanja lokalnemu prebivalstvu vsakokrat prezrli. Tudi Barbara Žgajner Tavš iz Pozitivne Slovenije na primer še kako ve, kako se dobrikati lokalnim interesom. Tomaž Gantar ni dobil njenega glasu na parlamentarnem zaslišanju, ker ji ni dal zagotovila, da »porodnišnice v Trbovljah ne bo ukinil«. Poslanka, ki je (pre)hitro zajahala veter tudi pri selitvi abdominalne kirurgije v matično stavbo UKC Ljubljana, se je ob tem seveda požvižgala na merila Svetovne zdravstvene organizacije. Za povsem nenačelne so se izkazali nekateri njeni parlamentarni kolegi iz drugih strank. Marušičevo kandidaturo za ministra sta na primer, čeprav je napovedal reorganizacijo mreže bolnišnic in nekaterih oddelkov, na zaslišanju pred parlamentarnim odborom podprla tudi poslanca SDS ter SLS, v primeru porodnišnic pa so mu vseeno skočili v hrbet.

Že vrsto let poslušamo, naj se država umakne iz gospodarstva. Zdravstvena blagajna bo imela letos 84 milijonov evrov izgube. Zakaj nikoli nihče ne zahteva, naj se iz zdravstva umakne (strankarska) politika?