Tokrat se je prvič zgodilo, da je severnokorejsko poročilo o človekovih pravicah analizirala skupina strokovnjakov, čeprav sever, ki mu vlada že tretja generacija družine Kim, zanika, da so človekove pravice tam kršene. Hkrati tudi ne priznavajo preiskovalne komisije in so onemogočili dostop preiskovalcem. Prebežniki, ki sedaj živijo v Južni Koreji, so namreč razkrili, da so pazniki moškemu odsekali prst, nekatere silili, da so jedli žabe in mamo celo prisilili, da ubije lastnega otroka. »Nisem vedel, kaj se dogaja. Mislil sem, da mi bodo odsekali celo dlan pri zapestju, zato sem bil hvaležen, da so mi odsekali le en prst,« je dejal Shin Dong-hyuk, ki je bil zaprt, ker mu je na tla padel šivalni stroj.
Ogromno stvari je prikritih, oni pa ne priznavajo ničesar
Shin, ki je bil rojen v zaporu, imenovanem Camp 14, in bil prisiljen gledati usmrtitev mame in brata, ki ga je sam ovadil, saj je bila to edina možnost, da je preživel, je najbolj slaven prebežnik iz Severne Koreje. Dejal je, da je preiskovalna komisija ZN edini način, kako zagotoviti varovanje človekovih pravic sicer v izolirani in osiromašeni državi. »Ker se Severnokorejci ne morejo upreti s puškami kot Libijci ali Sirci, menim, da je to prvo in zadnje upanje, ki je še ostalo. Ogromno stvari je prikritih, čeprav oni ničesar ne priznajo,« pravi Shin. Po več kot letu in pol vladanja Severni Koreji je 30-letni Kim Jong Un pokazal le malo volje, da je pripravljen spremeniti strogi način vladanja, kakršnega sta se posluževala njegov oče in ded. Nič pa tudi ne nakazuje na to, da bi se zmanjšal nadzor v tej strogo vodeni in nadzorovani državi.
Ljudje so tam videti kot živali
34-letna Jee Heon-a je komisiji povedala, da je že prvi dan, ko so jo leta 1999 zaprli, ugotovila, da so slane žabe ena redkih stvari, ki so jih jedli. »Vsi so imeli vdrte oči, videti so bili kot živali. Žabe so visele z gumbov na njihovih oblačilih, zavite v plastične vrečke in brez kože,« je povedala in dodala: »Jedli so slane žabe in tudi sama sem to počela.« Jee je razkrila tudi, kako se v zaporu eno od žensk prisilili, da ubije lastnega otroka. »Prvič v življenju sem videla novorojenčka in občutila sem neizmerno srečo. Toda naenkrat so se zaslišali koraki in prišel je paznik, ki je mami naročil, naj dojenčka prime za noge in ga na glavo potopi v skledo vode. Mama je rotila paznika, naj ji prizanese, toda z udarci ni prenehal. Ženska je torej s tresočimi rokami potisnila otrokov obraz v vodo. Prenehal je jokati in iz njegovih ust so nehali uhajati mehurčki. Babica, ki je pomagala pri rojstvu, je otroka v tišini vzela iz vode.«
Sredstva za dosego sprememb so omejena
Strokovnjaki upajo, da bo komisija imela takojšen vpliv na stanje človekovih pravic v Severni Koreji, služila pa naj bi tudi zagotavljanju publicitete kampanji, ki je je bila globalno deležna le malo pozornosti. »Združeni narodi so poskušali na različne načine pritisniti na Severno Korejo glede človekovih pravic, to pa bo sedaj način, da pritisk še nekoliko povečajo,« je dejal Bill Schabas, profesor mednarodnega prava na univerzi Middlesex v Veliki Britaniji. »Toda jasno je, da je ta država še posebno trd oreh in da so sredstva ZN omejena. Potrebne bi bile korenite politične spremembe, da bi se stvari na področju človekovih pravic tam spremenile.« Toda očitno je za to v Seulu bolj malo zanimanja, saj se je le nekaj ducatov ljudi, vključno z novinarji, udeležilo javne konference na to temo.