Pred zakonom smo vsi enaki. Če to še do nedavna ni veljalo za nekatere posvečene Slovence, pa se moči krilatice že desetletja dobro zavedajo številni svetovni politiki ter zvezdniki iz sveta zabave in športa, ki jim na sojenju ni pomagalo, da so slavni in premožni. To vse bolj spoznava tudi Južnoafričan Oscar Pistorius, ki ga večina pozna kot neustrašnega športnika, ki čeprav potrebuje nožni protezi, teče podobno hitro kot običajni atleti. Ali natančneje, je tekel. Zadnje mesece pa predvsem toči solze in moli. Tretjega marca prihodnje leto ga namreč čaka začetek sojenja, na katerem bodo tožilci skušali dokazati, da je naklepno umoril svoje dekle. Dokaze bodo skušali podkrepiti z izjavami kar 107 prič. Na včerajšnjem predobravnavnem naroku Pistorius uboja sicer ni zanikal, a ne priznava, da je umor načrtoval.
Milijoni mu izginjajo pred očmi,grozi mu dosmrtna ječa
Štirinajsti februar je sicer dan zaljubljencev, toda oboževalec Gandija (»Če bi bilo več takih ljudi, bi bil svet lepši.«), Nelsona Mandele (»Za vse nas je veliko žrtvoval.«) in Jamesa Deana (»Je preprosto kul.«) tistega dne svojega dekleta ni presenetil s šopkom rož in romantično večerjo, temveč s streli. Štirimi. Sam sicer pravi, da je »streljal v samoobrambi, ker se je v hišo pritihotapil vlomilec«, toda policijo je po prihodu na prizorišče zločina pričakalo truplo svetlolase lepotice Reeve Steenkamp, za katero so bili usodni streli v glavo, ramo in kolk. Za orožje mu ni bilo težko prijeti, čeprav ga je posedoval nezakonito. In sosedje so znali povedati, da je ljubitelj lepih deklet in hitrih avtomobilov tudi vzkipljive narave in naj bi se pred usodnim streljanjem v hiši z nekom glasno prepiral.
Ker so bili sodniki prepričani, da ni begosumen, je bilo dovolj 74.000 evrov varščine, da so ga spustili na prostost, toda prijatelji zanj pravijo, da od tistega dne ni več isti. »Malo spi, še manj je in skorajda ves čas joče. Pridejo dnevi, ko je z njim malce bolje, toda ves čas je v svojem svetu,« pravi njegov menedžer Peet van Zyl, ki samo nemočno hodi na sestanke z velikimi podjetji, na katerih razdirajo donosne pogodbe, ki so njegovi stranki zagotavljale milijonske zneske in mu omogočale lagodno življenje. A to, da mu milijoni izginjajo pred očmi, je za Pistoriusa še najmanjša skrb. Če bo obsojen, ga namreč čaka dosmrtna ječa.
Že na prvi šolski tekmi podrl paraolimpijski rekord
Čednemu moškemu, ki je bil v javnosti vedno lepo oblečen in je lani nastopil tudi kot model v reklamni kampanji za parfum Thierryja Muglerja, se je življenje postavilo na glavo, še preden je dopolnil leto starosti, saj se je rodil brez fibule, kosti, ki povezuje koleno z gležnji, zato so mu obe nogi amputirali pod kolenom. A to njegove ljubezni do športa ni oviralo. Pri šestih je navduševal v rokoborbi grško-rimskega sloga, nato nekaj časa boksal ter se ukvarjal še s triatlonom, vaterpolom, kriketom in tenisom. Ljubeča mama, ki ga je naučila, da mora življenje zajemati z veliko žlico, je zaslužna, da je postal perfekcionist, zanimiva pa je tudi anekdota, povezana z njegovim starejšim bratom Carlom (ima še mlajšo sestro Aimee). »Mama je bratu vedno rekla, prosim, obuj si čevlje, nato pa se je obrnila k meni, rekoč, natakni si umetni nogi!«
Ko mu je mama pri 15 letih zaradi hude reakcije na zdravilo umrla, se mu je sesul svet, za nameček si je pri ragbiju močno poškodoval koleno. Kot rehabilitacijo so mu svetovali tek. Že na prvi resnejši šolski tekmi je na 100 metrov dosegel čas 11,72 sekunde, njegov oče pa je bil nadvse presenečen, ko je ugotovil, da je to hitreje od uradnega paraolimpijskega rekorda. Le šest mesecev zatem, ko je začel resno trenirati, je v Atenah na paraolimpijskih igrah na 200 metrov s svetovnim rekordom postal prvak, štiri leta kasneje v Pekingu je kot prvi atlet slavil zmage na 100, 200 in 400 metrov.
Moč za življenje zdaj našel v veri
Da je bil na stezi konkurenčen najboljšim, se lahko zahvali posebnim karbonskim protezam, ki po obliki močno spominjajo na črko J in s katerimi je zaradi nestabilnosti skorajda nemogoče hoditi. Toda med tekom so izjemno učinkovite, saj so jih zasnovali v skladu s karakteristikami, ki med tekom krasijo geparda. Ker so bili prepričani, da ima z njimi prednost pred običajnimi atleti (pa čeprav so jih mnogi uporabljali že v 90. letih), so opravili podrobna testiranja pod budnim očesom profesorja biomehanike Petra Brüggemanna, ki so razkrila, da Pistorius med tekom po zaslugi protez pri enaki hitrosti porabi 25 odstotkov manj energije. Posledica: prepoved nastopa na olimpijskih igrah v Pekingu. Toda najel je svoje odvetnike in znanstvenike ter se pritožil na športno razsodišče. »Bil sem frustriran in to je bila edina pot. Želim, da me obravnavajo kot običajnega atleta. Od nekdaj sem tekmoval skupaj z atleti in to želim početi tudi v prihodnje,« je dejal študent ekonomije, čigar predniki so bili Italijani, in z navdušenjem sprejel novico, da bo vendarle odpotoval na Kitajsko.
Zadnje mesece mu moč za življenje daje predvsem vera, saj je bil od nekdaj prepričan, da mu je nadarjenost za tek dal Bog. Predvidoma 20. marca prihodnje leto, ko napovedujejo zadnji dan sojenja, bo tudi znano, ali bo ta od Boga dani dar še kdaj izkoristil. Če ga bodo spoznali za krivega, bo imel veliko časa za njemu tako ljubo branje biografij slavnih in slikanje, a ena želja mu bo v tem primeru zagotovo ostala neizpolnjena: »Ko bo prišel čas za moje slovo, si želim umreti brez kančka obžalovanja!«
