Če pa prideš iz province (bognedaj žabarske niti tiste z obveznim čuj na začetku stavka...), si lahko presenečen. Metropola je – na primer – v nedeljo zasijala v vsej veličini nacionalnega športnega hrama. Po temačnih hodnikih smo se mimo odvržene krame prebili do – užitka. Do dojemanja prestolnice. Huda preizkušnja je bila združena v nalogo najti edini zabojnik, kjer je bilo dekle, ki je počasi tiskalo vstopnice. Za nogometno tekmo, ki jo je gledalo v prestolnici razvite evropske države oziroma v najlepšem mestu na svetu 300 (tristo) ljudi. Všteti tudi tisti iz provinc. Če si torej našel edino okence, kupil vstopnico, si imel veliko možnost, da si bil jezen. Tudi zato, ker se je gol zgodil že, ko je pred okencem še preklinjala skupinica čakajočih. Slednje je pričakalo vsaj nekaj deset za varnost odgovornih. Metropola, ni kaj.

Danes zvečer bo stožiška lepotica lepo sanjala o košarkarskem vstajenju, prestolnica bo pa tam, kjer žabarjev ne bo, vrst pred blagajnami pa tudi ne. Ker vstopnic ni več! Ker je ducat tisočev seglo v žep, da pokažejo, da so metropola lahko tudi oni. Vsaj za uro in pol in sodniški dodatek, kot bi rekli mojstri besede. Močvirniška prestolnica bo najbolj mirno mesto na svetu, ne samo najlepše. Toti pubeci pa bodo s pivom proslavili veselje ali žalost, ni pomembno.

A so še rezerve tudi v metropoli, ta pravi in najlepši. Ni še vse izgubljeno! Na primer: bivši županov šofer bi bil lahko svetovna znamenitost. Vrtiš volan, si lepo tiho in pomisliš, da bi ti en kofetek koristil – in že ti gre kot po maslu. Ali kofetku: imaš podjetje, služiš s provizijami, si podjetnik in poslovnež. Kaj bi drli tudi Štajerci v metropolo gledat šoferja, ki najprej malo prevaža direktorja in potem župana, gre v pokoj in je – slaven! Čuj, oni naj imajo Zahota, mi imamo šoferja, on pa kofetek...

Tiho in skrito orožje pa je lahko za metropolo tudi »virtualni nakupovalni center«! Greš poleg dvorane in fuzbalske arene, pelješ skupino radovednih turistov, jim posadiš na glavo štiri- in večdimenzionalna očala in potem vidijo: trgovine, izložbe, blišč – nakupovalni center Stožice! Seveda se bo nekoč našel nekdo, ki ga bo spremenil v pravega in bo uničil adut metropole, privlačnost najlepšega mesta na svetu!

Čuj, če je to ne bi dotolklo in bi še kar silili v evropsko ligo ali celo višje, jim v metropoli lahko pokažejo še čudežnega graditelja, ki je povrhu še direktor (česar koli, vse spremeni v zlato). Recimo: pet, šest let vsej državi kažeš kmetijo z bazenom in ponavljaš, da je črna gradnja. Potem pa – hokuspokus – ni več. Pa ne kmetije in bazena, črne gradnje ni več. Je bela in čista in nedolžna kot Kangler! Čuj, kak nas je speko tale, bi jokali Štajerci in terjali, da ga Zaho kupi v prestopnem roku. A zdaj igra baje v Srbiji....

Kaj pa vsi drugi iz province, ki ne moremo niti sanjati metropole pri nas doma? Tudi mi uživamo v tej slovenski tekmi. Sedemo pred male zaslone, eni in drugi nas prepričujejo, mi pa preklinjamo. Oziroma: glasujemo, zdaj za ene, zdaj za druge. Danes zvečer, na primer, bo odločitev dokaj lahka, kajne?