Prostovoljstvo zagotavlja trdne vezi podjetja z lokalno skupnostjo in prinaša koristi vsem deležnikom: zaposlenim, ki se med seboj še bolj povežejo, pridobijo nova znanja in kompetence, podjetju, ki ima bistveno bolj zavzete zaposlene, hkrati pa lahko prepozna, na katerih področjih so njihovi zaposleni tudi zelo uspešni vodje oziroma kaj jih veseli, torej jim tovrstne akcije lahko nadomestijo timbilding, neprofitnim prostovoljskim organizacijam in lokalni skupnosti pa zagotavlja, da lažje izpeljejo projekte in pridobijo nova znanja.
Časi, ko so družbeno odgovornost podjetij predstavljala le sponzorstva in donacije, so minili. Raje se odločajo za inovativne oblike sodelovanja z vsemi deležniki lokalnega okolja, ki delujejo stimulativno tako na zaposlene kot na poslovne cilje podjetja. V Sloveniji se je zanimanje za korporativno prostovoljstvo začelo povečevati šele leta 2011, pojasnjuje Tereza Novak, direktorica Slovenske filantropije. »Podjetja smo tedaj pozvali k večjemu vključevanju in od tedaj se zanimanje iz leta v leto povečuje.«
Veliko več kot samo akcija
Podjetja svoje zaposlene vedno bolj spodbujajo v prostovoljsko neplačano delo za dobrobit širše skupnosti, kot je na primer urejanje vrtov ali parkov, zbiranje in razdeljevanje oblek ter hrane brezdomcem, pleskanje prostorov bolnišnice ali humanitarnega društva, druženje s starejšimi, pomoč invalidom in podobno. Prejemniki vloženega prostovoljskega dela od dobro organizirane akcije lahko dobijo mnogo več kot urejeno okolico, prebarvane zidove ali nova igrala: pridobijo svež pogled na utečene prakse, nove potencialne prostovoljce, dostop do novih znanj in veščin ter gradijo dolgoročna partnerstva.
Med pionirji korporativnega prostovoljstva je slovenski Microsoft, ki že od leta 2008, ko je predstavil interni program prostovoljstva, omogoča svojim zaposlenim, da se dejavno vključujejo v projekte, ki imajo pozitiven vpliv na širšo skupnost. Njihov program prostovoljstva zaposlenim nudi tri dodatne plačane dela proste dni na leto, ki jih lahko porabijo za prostovoljske dejavnosti. To lahko storijo v okviru dejavnosti, ki jih organizira Microsoft ali v njih sodeluje, ali pa zasebno, po svojih lastnih željah in prepričanjih. »Edini pogoj je, da je dejavnost dobra za širšo skupnost,« poudarja Monika Kovačič iz Microsofta. Lansko leto je tako že petina njihovih zaposlenih sodelovala med prostovoljci.
Projekta Simbioz@, katerega poslanstvo je izboljšanje računalniške pismenosti med prebivalstvom, starejšim od 65 let, pa se je konec leta 2012 udeležila četrtina zaposlenih, ki so sodelovali pri izvedbi delavnic ter poučevanju starejših. Tovrstne dejavnosti nudijo veliko priložnosti za osebno rast in pridobivanje novih izkušenj, pozitivno vplivajo na počutje in zadovoljstvo zaposlenih. Zaposleni so navdušeni nad možnostjo dela v okoljih, ki so zelo drugačna od vsakdanjega poslovnega življenja. Naberejo si veliko pozitivnih izkušenj, ki jih radi delijo tudi z drugimi, in tako poskrbijo, da se krog prostovoljcev stalno širi.
Dober zgled vleče
»Dober vzgled vleče in tako sodelavci v podružnici v prostovoljske projekte hitro vključujejo še druge in zato pričakujejo, da se bo podobnih pobud udeležilo še več zaposlenih. Kar nekaj zaposlenih redno deluje kot prostovoljci, trije od njih v Dnevnem centru za brezdomce v Ljubljani. Aktivni smo bili v različnih akcijah, med drugim v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, pri računalniškem opismenjevanju brezposelnih, na delavnicah varne rabe interneta za otroke, pri prenovi zavetišča za brezdomce v Ljubljani, nudimo pomoč v Dnevnem centru za brezdomce, sodelovali smo v čistilni akciji podvodnega sveta v Piranu... Sodelovali bomo v projektu Vračamo družbi – AmCham teden korporativnega prostovoljstva, ki ga organizira AmCham Slovenija skupaj s Slovensko filantropijo. 1. oktobra bomo s sodelavci prenavljali okolico in prostore Združenja za promocijo prostovoljstva in izkoristili dan za skupno pozitivno izkušnjo,« je pojasnila Monika Kovačič.
V Studiu Moderna so začeli korporativno prostovoljstvo uvajati leta 2011, ko je bilo leto prostovoljstva. Ob posvetovanju s Slovensko filantropijo so se pridružili festivalu Igraj se z mano. »Menili smo, da bi to lahko doprineslo k medsebojnemu spoznavanju zaposlenih in izboljšanju delovnega procesa v pisarni. Zaposlene smo razporedili v pet skupin in dejavnosti, ker je bilo to takrat mogoče, raztegnili na ves teden, tako da je tudi delo v pisarnah potekalo nemoteno. Sodelavci so bili navdušeni, zato smo naslednje leto sodelovali v akcijah Očistimo Slovenijo v enem letu in Simbioza. Letos pa so naši zaposleni sodelovali v naši lastni akciji, ki je bila nadaljevanje novoletne, saj smo našim poslovnim partnerjem namesto poslovnih daril poklonili slovenska tradicionalna semena in se zavezali, da bomo štirim osnovnim šolam naredili šolske učne vrtove,« je pojasnila Živa Vadnov iz Studia Moderna, kjer spodbujajo predvsem korporativno prostovoljstvo. Podjetje bo sodelovalo tudi v korporativnem prostovoljskem tednu AmCham, ki bo med 30. septembrom in 4. oktobrom. Na leto imajo zaposleni v Studiu Moderna za zdaj en dan rezerviran za prostovoljstvo in se šteje kot delovni dan.
Prostovoljstvo kot del DNK podjetja
Osnovni in hkrati dolgoročni cilj obsežne akcije AmCham in Slovenske filantropije ni le aktivna udeležba prostovoljcev v tem tednu korporativnega prostovoljstva, »temveč in predvsem tudi, da tista podjetja v Sloveniji, ki še niso 'prebujena' in še nimajo aktiviranega delovanja za družbeno odgovornost v svojem DNK in svojih dolgoročnih strategijah, da prek te pobude sama začutijo odgovornost, poslanstvo in nalogo, da tudi na tak način prostovoljstva vračajo v svoje lokalno okolje. Da vračajo družbi,« je poudarila Nina Irt iz AmChama.
»Podjetja imajo rada dobro pripravljene in enostavne akcije skupaj z uporabniki, kar pa ni vedno tako, kot pričakujejo. So pa tudi podjetja, ki že imajo vzpostavljen res dober sistem in se lotijo tudi bolj kompleksnih oziroma zahtevnih akcij. Ob tem lahko izpostavim akcijo, ki smo jo izpeljali skupaj s podjetjem Halcom. Junija nas je poklicala socialna delavka CSD Moste s prošnjo, da pomagamo socialno ogroženemu starejšemu gospodu, ki mu je grozila izselitev iz stanovanja, če tega do konca junija ne bi prebelil in uredil. Sam stroškov beljenja ni zmogel, saj prejema samo socialno pomoč in bi lahko ostal dobesedno na cesti. V Halcomu so se brez oklevanja in neverjetno hitro odločili, da bodo pomagali. Petnajst zaposlenih je zavihalo rokave in se lotilo ne samo beljenja, pač pa so v enotedenski akciji stanovanje počistili in namestili nov laminat, moški pa je obdržal streho nad glavo,« je med drugim nanizala Tereza Novak iz Slovenske filantropije.