Otvoritev novega cesar Franc Jožefovega mostu

se je vršila danes ob 11. uri dopoludne. Most je bil v zastavah in zelenju, pa tudi z bližnjih hiš so vihrale zastave. Ob bregovih Ljubljanice se je trlo radovednega ljudstva, na slavnostni prostor pa je smelo le povabljeno občinstvo, mej katerim smo opazili eksc. g. dež. predsednika barona Heina s tajnikom g. Haasom, mnogo vojaških dostojanstvenikov, (...) župana g. Hribarja z obč. svetom in uradništvom ter stavb. uradom, dež. šol. nadzornika g. Hubada, okr. šol. nadzornika gosp. Fr. Levca z ravnatelji srednjih in ljudskih šol in mnogo c. kr. uradništva.

Ko se je pripeljal dež. predsednik, zaigrala je meščanska godba, nakar so se povabljenci podali na most, katerega je blagoslovil č. g. župnik šentpeterski Martin Malenšek ob asistenci čč. gg. kapelanov Plečnika in Pavliča. Po blagoslovljenju je stopil pred župana Hribarja mestni stavbni svetnik g. Duffe ter omenjal, da so razne razmere neugodno uplivale, da most ni bil dograjen v času, v katerem se je to pričakovalo. »Z združenimi močmi«, katero geslo se sveti na mostu, in s previdnimi odredbami se je vendar posrečilo delo dovršiti. (...)

G. župan Hribar omenja na to, da je most obtežilno izkušnjo s 111 560 kg dobro prestal, kajti se pod to težo ni prav nič podal, ter nadaljuje nekako tako-le: Od potresne dobe se je v Ljubljani mnogo izpremenilo. (...) Ta most ne bo spominjal Ljubljančanov groznih dnevov potresa 1. 1895. ampak molče bode klical o nerazrušni udanosti in zvestobi, katero je gojilo mesto ljubljansko do jasne habsburške rodovine v vseh okolnostih, in ki je delilo z vladarsko hišo vesele in žalostne dneve. Ta most bode spominjal Ljubljančane dobe vladanja cesarja, katerega modri previdnosti se ima naše mesto mnogo zahvaliti.

Dne 27. junija 1888 je sklenil občinski svet, da zgradi namestu lesenega mesarskega mostu v proslavo 40letnega vladanja cesarja Franca Jožefa nov most, kateri naj bi po najvišjem dovoljenju nosil ime »most cesarja Franca Jožefa«. (...) 21. marca 1900 je sklenil občinski svet, da se ima novi most nemudoma zgraditi. Došlo je obč. svetu 6 projektov: trije za železen in trije za betonski most. Mej prvimi je bil najboljši projekt praške mostarne, mej drugimi pa oni tvrdke Pittel & Brausewetter. (...)

Tedaj je obč. svet oddal dela tvrdki Pittel & Brausewetter za 150.304 kron proti petletni garanciji, za asfaltiranje je določil 9760 K 50 v., za odškodovanje hišnim posestnikom 18.406 kron, sedaj pa velja zgradba okolu – 270.000 kron. Ali so bili morda stroški za kandelabre in zmaje tako visoki? (Opomba uredništva.) (...)

Ta zgradba bode kinč Ljubljane in dokaz neomejene udanosti in patrijotičnega mišljenja njenega prebivalstva. Most nosi ime cesarjevo. Še po stoletjih bo pričal, kako srečni so bili narodi pod vlado cesarja Franca Jožefa in kako so spoštovali tega vladarja. Kakor most trdno veže oba brega, tako naj nas veže tudi ljubezen in zvestoba do cesarja in ljudstva, in kakor bo most kljuboval elementom, tako tudi ljubezen in zvestoba do cesarja kljubuj krepko vsem nasprotnim naporom! (...)

Slovenec, 4. oktobra 1901

Blagoslovitev novega mostu.

»Sl. Narod« je prinesel sinoči sledečo notico: »Ljubljanski knezoškof je odklonil blagoslovljenje novega mostu, ki se dne 4. t. m. izroči javnemu prometu ter je kršen na ime cesarja Frana Josipa. Na to je naš magistrat, ako smo prav poučeni, naprosil šempeterskega župnika, da on blagoslovljenje prevzame, in ta se baje ni branil, kakor se je branil gosp. Anton Bonaventura ... – To poročilo je neresnično. Presvetli g. knezoškof ni bil niti naprošen, da bi osebno blagoslovil most.

Dobil je sledeče pismo: Štev. 33773. Presvetlemu g. dr. Ant. Bonaventuri Jegliču, knezoškofu v Ljubljani. V petek dne 4. okt. po cesarjevej maši v prvostolnej cerkvi izročil se bode cesar Franc Jožefov jubilejski most prometu. Zgodilo se bode to slovesno ob navzočnosti načelnikov javnih uradov. Ker je mestnega magistrata želja, da se most blagoslovi, dovoljuje si uljudno prošnjo, da bi presvetli g. v to privoliti, glede blagoslovljenja mostu vse potrebno odrediti in mestni magistrat o tem – ako mogoče še do konca tekočega tedna – obvestiti blagovolili. Magistrat stolnega mesta Ljubljane, dne 26. sept. 1901. Župan: Ivan Hribar m. p.

Nato jo dobil mestni magistrat sledeči odgovor: Štev. 3711. (...) Z ozirom na tamošnji cenjeni dopis z dne 26. t. m. štev. 33773 se javlja slavnemu mestnemu magistratu, da se je hkrati naročilo župniku pri sv. Petru v Ljubljani, v čegar župnijo spada novi cesar Franc Jožefov jubilejski most, naj glede blagoslovljenja tega mostu vse potrebno odredi. Kn. šk. ord. v Ljubljani, dne 28. sept. 1901. J. Flis, generalni vikar.

(...) Iz tega se vidi, da se knezoškof ni branil, ampak je ustregel želji županovi. Da se pa nenaprošen ne bo ponujal in usiljeval, je pač jasno. Pred letom dni je bil Hribar najuljudneje povabljen na katoliški shod. On je pa grdo zavrnil v javnem pismu to uljudno vabilo. (...) V svojem govoru v Mestnem domu je Hribar obžaloval, da so škofa tako slovesno sprejeli, ko je prišel v Ljubljano. Še celo to je rekel, da škof »v svojih pastirskih listih quasi proglaša, da klerikalci sploh – pa naj so še večji grešniki – greha storiti ne morejo, med tem, ko tisti, ki ne poznajo hinavstva, in katere on imenuje liberalce, nepretrgoma v grehih žive«. (...) Hribar se je nato spravil nad rimski obred, nad isti obred, v katerem se bo novi most blagoslovil. Ko se je pred nekaj dnevi slovesno blagoslovila nova dekliška šola, je Hribar ob tej priložnosti vpričo g. kanonika Zamejca udrihal po katoliško-narodni stranki in hvalil Rousseaua! Kako ostudno je »Narod« pisal o našem škofu! Sramotil in smešil ga je na vse mogoče načine. Ker je »Narod« glasilo Hribarjeve stranke, je pač čudno, da zdaj hočejo, da bi isti škof pomnoževal sijaj pri slavnosti, pri kateri se zna dogoditi ravno to, kar se je dogodilo v dekliški šoli. (...)

Slovenec, 5. oktobra 1901