Država komaj kuka nad črto recesije, krpa na tisoče milijard veliko proračunsko luknjo, gospodje kuharčki in natakarčki v fast food špelunkah pa zahtevajo, da jim dvignejo plačo s 7,5 dolarja na 15 dolarjev na uro! Ker da se z minimalcem, ki ga celo država zapoveduje, pač ne da preživeti. S takšno za državo uničujočo zahtevo se ZDA niso soočile še iz časov, ko je po državi haral sindikalist Jimmy Hoffa, lahka mu zemlja v betonskih temeljih nekega nebotičnika. Pa še on je znal najti kompromis z delodajalci in mafijo. Tile današnji pa kar gonijo svojo in jih ne briga, da so ZDA postale velesila, ker se je stoje na hitro basala s polpeti in pečenimi perutničkami, potunkanimi v nekakšne omakice, ki lepo zakrijejo okus po stiroporu.

Gospodje strežniki in kvazikuharčki iz ameriških verig hitre prehrane, naj vam najprej razširim obzorja. Vaši stanovski kolegi po svetu delajo za še manj denarja na uro in nič ne stavkajo, saj so veseli, da za ta denar lahko osem ur stojijo na toplem, se smehljajo gostom in uživajo v prečudovitih vonjih, ki jih ne spraviš s sebe niti s tremi tuširanji. Drugič: v ZDA ste postali ena od intelektualno najmočnejših strok. Še nikoli ni v ZDA toliko profesorjev, uradnikov, propadlih borznih mešetarjev, inženirjev lesne in tekstilne industrije ter študentov z diplomo v ZDA cvrlo pomfrita in hamburgerjev kot danes. Ponos bi vas moral prevevati, ne pa pohlep. Da ne rečem, kako čudovite delodajalce imate. Lastniki fast food korporacij so kar nekaj tisoč evrov od milijardnega dobička namenili za hudo pomembno in nadvse uporabno znanstveno raziskavo. Raziskovalci so izračunali, kako lahko njihovi delavci na minimalcu brez težav preživijo mesec; izsledke so jim, lepo prosim, razdelili zastonj. Tisti, ki zasluži 1105 dolarjev mesečno, lahko na koncu meseca, potem ko plača za stanovanje, elektriko in poravna kreditne obveznosti, prihrani neverjetnih 800 dolarjev!

Pogoj je, da živi sam, kajti otroci so tako in tako ena sama skrb in strošek. Če jih že ima, naj ne študirajo, naj ne jedo čokoladic, ker to kvari zobe, zobozdravniki pa so dragi kot obogateni uran. Po teh priporočilih ni nobene potrebe, da delavec hodi v gledališče in kino, ker tako in tako med predstavo zaspi ali pa zjutraj pride v službo utrujen. Cigarete in pivo odpadejo, pa še socialno zlo so. Lahko si kupi avto, a bencin ni vštet v strošek, saj ni nobene potrebe, da se z njim tudi vozi. Tudi gretje ni všteto. Kovter čez glavo, pa bo šlo. V službo naj gre peš. Podzemna stane, dvourna hoja pa je zdrava. Hrana v tem izračunu ni všteta, ker so znanstveniki najbrž upoštevali, da so delavci v fast foodih siti vsega. Ker pa tudi ta izračun za 70 dolarjev preseže minimalno plačo, so velemojstri preživetja z doktorati odkrili čarodejno formulo, vredno Nobelove nagrade. Zaposleni v hitri prehrani naj si najdejo še eno službo za 8 ur in 800 dolarjev presežka bo kapnilo v žepe, kot bi mignil. Ne dvomimo, da se bodo naši delodajalci hitro kaj naučili od ameriških kolegov.