Na Hrvaškem so tujerodnega tigrastega komarja prvič opazili leta 2004, že leto kasneje pa tudi v številnih mestih vzdolž hrvaške obale. V Istri so ličinke komarja našli tudi v rabljenih gumah, ki so jih pripeljali iz Italije in Slovenije, kar kaže, da so komarji tja prišli po tej poti, v Dalmaciji pa so jih našli v bližini pristanišč, kar pomeni, da so prišli z ladjami. Ladje so jih zanesle tudi na otoke. Mediteransko podnebje priobalne Hrvaške ponuja še posebno ugodne razmere za širjenje te vrste.
Znebimo se jih lahko z uničevanjem prostorov, kjer se razmnožujejo
Tigrasti komarji so velika javnozdravstvena nevarnost, saj prenašajo približno 20 bolezni, med njimi nevarni tropski bolezni dengo in chikungunyo. Tako je lani v Dalmaciji otrok zbolel za steklino, potem ko ga je pičil komar, trije prebivalci vasi Podobuce na Pelješcu pa so zboleli za dengo. Raziskave so pokazale, da je virus te bolezni prenašalo še 16 vaščanov, ki pa na srečo niso razvili bolezni.
Roji komarjev neugodno vplivajo na turizem, zato se v turističnih mestih trudijo najti denar za boj proti komarjem. Tako bodo letos v Dubrovniku za zatiranje tigrastega komarja namenili 65.000 evrov, je povedala Doris Alavija, tiskovna predstavnica dubrovniške mestne hiše. Vendar ta vsota pokrije le nabavo sredstva, ki pobije ličinke v stoječi vodi, in dve kampanji zaplinjanja komarjev – edini način, kako se znebiti teh neželenih prebivalcev, pa je uničevanje prostorov, kjer se razmnožujejo.
Poleg kemijskega zatiranja in sistematičnega spremljanja razširjenosti populacije komarjev je za njihov nadzor zato zelo pomembno izobraževanje prebivalstva, saj lahko prav ljudje z ravnanjem v okolici svojih bivališč pomembno vplivajo na številnost teh komarjev, opozarjajo na Zavodu za javno zdravstvo splitsko-dalmatinske županije. »Vsaka voda, ki stoji na prostem več kot deset dni, je potencialno leglo komarjev, zato pozivamo prebivalce, da redno pregledujejo in praznijo različne posode z vodo,« je opozoril dr. Željko Huljev, epidemiolog Zavoda za javno zdravstvo šibeniško-kninske županije. Poseben problem so kanalizacijske in septične jame, odtočni jarki in žlebovi, kjer se komarji lahko razmnožijo do nepredvidenih razsežnosti.
Komarji, tokrat navadni, prenašajo tudi nevarno bolezen tropskih in subtropskih območij, lišmaniozo. Ta bolezen je vse pogostejša v srednji in južni Dalmaciji, so že pred letom dni ugotovili parazitologi hrvaškega Zavoda za javno zdravstvo. Zadnja leta zboli okoli 20 ljudi na leto, ki pa pomoč poiščejo šele, ko bolezen že precej napreduje. Lišmaniozo povzročajo zajedalci, ki živijo v krvi živali, največkrat pri psu, lisici ali šakalu. Ko komar piči z zajedalci okuženo žival in nato človeka, s tem na človeka prenese tudi s paraziti okuženo kri. Lišmanioza se najpogosteje prenaša poleti. Največja težava je, da se po piku komarja bolezen počasi razvija celo do osem mesecev. Obstajata dve obliki bolezni. Kožna oblika načeloma ni nevarna, vendar na mestu pika komarja kot posledica rane, ki se dolgo ne zaraste, ostane brazgotina. Druga oblika bolezni je lahko smrtna, če je ne zdravijo dovolj zgodaj. Zdravniki je ne prepoznajo takoj, saj okuženi nima posebnih znakov. Običajno gre za povišano temperaturo, povečano vranico in jetra ter slabokrvnost. Edina zaščita pred boleznijo so repelenti, sredstva za odganjanje insektov. Pomembno je tudi, da ljudje vedo za to bolezen in so pozorni na njene znake.
V Grčiji se po več desetletjih spet pojavlja malarija
Komarji seveda niso nadloga samo v hrvaškem priobalnem pasu, pač pa – tudi tigrasti – težave povzročajo v vsej balkanski regiji in drugod. Tako v Evropi že 20 let zaznavamo okužbe z vročico zahodnega Nila, boleznijo, ki jo prenašajo komarji, tudi tigrasti. V Grčiji se je na nekaterih območjih po tem, ko so zaradi pomanjkanja denarja v minulih letih okrnili zatiranje komarjev z razprševanjem, ponovno pojavila malarija. Malarija se je v Grčiji na omejenih območjih pojavljala do leta 1974, ko so to bolezen s pomočjo različnih ukrepov v tej državi uradno izkoreninili. Po tem letu so bolezen v državno prinesli le potniki iz Afrike in Azije. V lanskem letu so ponovno zaznali nekaj primerov »domače« malarije, saj so se v nekaterih regijah (Atika, Karditsa, Lakonija, Viotia in Ksanti) in mestih (Evrotas, Maraton, Markopoulo in Selino) razvile populacije komarjev, ki lahko prenašajo malarijo. Znanstveniki so grške oblasti pozvali, naj ponovno vzpostavijo učinkovite ukrepe proti komarjem (razprševanje z insekticidi, odstranjevanje stoječe vode, spremljanje populacij komarjev in učinkovito zdravljenje obolelih), sicer se bo malarija v tej državi ponovno ukoreninila.
