Kdor koli se je kdaj pogovarjal s kakšnim Brežičanom, je večkrat slišal besedo zgodba. Zgodba je v tem, zgodba je v onem... Moramo narediti zgodbo... In vsak Kozmusov uspeh je bila dejansko unikatna zgodba. Po finalu na evropskem prvenstvu leta 2006 v Goeteborgu se je odločil, da ima dovolj zgolj uvrstitev v finale. Da želi biti boljši, se vračati domov s kolajnami. Srebrna zgodba Osake 2007 je bila, da to realizira. Zlata zgodba Pekinga 2008 je bila, da se povzpne na Olimp. Nova zlata zgodba Berlina 2009 je bila, da kot prvi Slovenec osvoji zlato atletsko kolajno na SP. Naslednja zgodba je bila, da konča aktivno športno pot...
Pogled na Kozmusove uspehe navzven ne kaže posledic, ki jih je imela nenadna in presenetljiva odločitev pred štirimi leti, saj se je še naprej z največjih tekmovanj vračal s kolajnami. Kljub enoletnemu premoru je z garanjem ujel in prehitel vse tekmece, z izjemo enega. Najboljšega zadnjih let, Krisztiana Parsa. Če je prej Madžara na velikih tekmah redno premagoval, po povratku na atletske steze na velikih tekmovanjih nikoli več ni dosegel Parsove ravni. Madžar je postal olimpijski in evropski prvak ter svetovni podprvak, Kozmus se je z obeh tekem sicer vrnil s kolajno, a Pars je bil venomer boljši. Tudi včeraj, čeprav mu je do naslova svetovnega prvaka že tretjič v karieri zmanjkala le ena stopnica. Mlada generacija v podobi Pawla Fajdka je po dolgih letih čakanja udarila ter »staro gardo« prestrašila. Edina zgodba, ki se je Kozmusu v zadnjih šestih letih ponesrečila, se je sinoči zgodila v Moskvi. Zgodba naj bi se končala s padcem olimpijskega prvaka Parsa, a je njegov skalp vzel napačen metalec, Kozmus pa je ostal tudi brez kolajne. Brežičan je pokazal, da je običajen smrtnik, ne robot, katerega zgolj prihod na veliko tekmo zagotavlja osvojitev kolajne. Za vnovične uspehe bo moral kladivo metati čez 80 metrov, kar mu je po vrnitvi na atletske steze uspelo le na eni tekmi. Torej premalokrat za sistematično osvajanje kolajn, ki se je moralo z daljavami okoli 79 metrov enkrat prekiniti.
Kozmus podobno kot alpski smučarji ali smučarski skakalci večkrat posluša očitke, da blesti v disciplini, ki nima globalne konkurence. Kritiki so po navadi tisti, ki nikoli niso dosegli vrha. Pot do vrha je v vsakem športu ali disciplini enaka. Mazohistična, garaška, »nečloveška«. Naj se pišeš Usain Bolt, Roger Federer, Tina Maze ali Primož Kozmus. Vrh je v vsaki športni panogi ali disciplini zelo ozek.
Za konec pa še primerjava atletske naddiscipline, teka na 100 metrov, in meta kladiva. V finalu »stotke« so v Moskvi tekmovali štirje Jamajčani, dva Američana ter po en Francoz in Britanec. V finalu meta kladiva pa se je včeraj predstavilo dvanajst metalcev iz enajstih držav...