Po letih sodeč, 3. junija jih je dopolnila 31, bi lahko Jelena Isinbajeva še nadaljevala športno pot. A je imela vsega dovolj. Moskva je bilo mesto, kjer je najboljša skakalka ob palici vseh časov dosegla svoj prvi veliki uspeh, ko je leta 1998 pri 16 letih na Lužnikih zmagala na svetovnih igrah mladih (preskočila je štiri metre, tekmovala pa je na svoji tretji atletski tekmi), in kjer bo danes v finalu skoka ob palici na svetovnem prvenstvu končala športno pot. Desetletje je bila ena največjih, za mnoge celo največja zvezdnica atletike. Dosegla je 28 svetovnih rekordov ter osvojila vse, kar se v športu osvojiti da. Na domačem stadionu je prevzela vlogo prve ruske zvezdnice 14. svetovnega prvenstva v atletiki, ki te dni poteka na stadionu Lužniki. Je oseba, ki je v atletiki pustila pečat. Dosegla je nivo, o katerem se bo govorilo še dolgo. Zelo dolgo.
Jelena Isinbajeva je bržčas atletinja, ki je na atletskih stadionih najdlje poležavala. Venomer si je našla svoj kotiček, si skušala najti senco, si na ušesa nataknila slušalke ter živela v svojem svetu. Nikoli ni trznila niti z očesom, ko so gledalci pozornost namenili kakšnemu zvezdniku. Ves čas je živela v svoji domišljiji, pripravi na tekmo in čakala na svojo priložnost. To je praviloma dobila, ko so njene tekmice že končale nastope na višinah, ki je niso zanimale. Potem je vzela palico, s katero je postavljala mejnike ženskega skoka ob palici. Rusinja je bila namreč do letos edina, ki je kadar koli preskočila pet metrov. Njeno superiornost je najbolje opisal britanski trener Steve Rippo, ki je avgusta 2005 povedal: »Isinbajeva ima tehniko, ki je enakovredna moškim. Mislim celo, da je njen drugi del skoka boljši od moških. Poleg tega ima idealno postavo ter teče ekstremno dobro.«
Športno pot je Isibnajeva začela kot telovadka v rojstnem Volgogradu. Mestu, ki je od Moskve oddaljeno približno 1000 kilometrov južno, na vzhodu je blizu Kazahstan, na zahodu pa Ukrajina in mesto Donjeck, s katerim je zelo povezana. Njena mama je Rusinja, oče pa pripadnik etnične skupine Tabasaran, ki živi na območju Dagestana ob Kaspijskem morju. Ta ima okoli 200.000 prebivalcev, ki imajo svoj jezik in so večinoma pripadniki muslimanske vere. Pri 15 letih je Isinbajeva v višino merila 174 centimetrov, kar je bilo preveč, da bi lahko postala uspešna telovadka, zato si je našla nov šport. Atletiko in skok ob palici. Njen napredek je bil silovit.
Dvanajsti avgust 2005 je bil zgodovinski dan, ko je Isinbajeva kot prva skakalka ob palici preskočila petmetrsko znamko. Slabih osem let kasneje (2. marca letos) je Jenn Suhr postala druga skakalka ob palici, ki ji je uspel takšen mejnik. Američanka je zadnji dve leti prva na svetovni lestvici skoka ob palici in je tudi olimpijska zmagovalka iz Londona (Isinbajeva je bila po dveh naslovih prvakinje v Atenah in Pekingu v Angliji tretja). Aktualni svetovni rekord znaša 506 cm, Rusinja pa ga je postavila v Zürichu pred štirimi leti. Dotlej so bila najuspešnejša leta Isinbajeve. Trikrat (2004, 2005 in 2008) je bila izbrana za najboljšo atletinjo sveta, dvakrat (2007 in 2009) za najboljšo športnico na svetu, v istih letih pa je bila tudi nosilka zlatega »jack pota« za zmago na vseh mitingih zlate lige in s tem tudi velike denarne pogače. Leta 2009 je na svetovnem prvenstvu v Berlinu doživela nepričakovan poraz (boljša je bila Poljakinja Ana Rogowska), po vnovičnem razočaranju na dvoranskem SP leta 2010 v Dohi in osmih zaporednih sezonah, v katerih je tekmovala v dvoranski in poletni sezoni, pa se je odločila, da za nedoločen čas prekine športno pot.
»Moje telo potrebuje čas za počitek. Za regeneracijo in motivacijo,« je pojasnila svojo odločitev. Na tekmovalno sceno se je vrnila leto dni kasneje, ko je trenerja Vitalija Petrova zamenjala z Jevgenijem Trofimovom, s katerim je sodelovala od začetka atletske poti do leta 2005. Ker je istega leta Isinbajeva ostala tudi brez kolajne na SP v Daeguju (bila je šesta), si ni težko predstavljati, kako močno si želi danes znova stopiti na svetovni vrh ter se na način, ki si ga želi vsak športnik, posloviti od aktivne športne poti.
Devetkrat se je z največjih prvenstev (olimpijske igre, svetovna in evropska prvenstva ter dvoranska prvenstva) vrnila z zlato kolajno. Ker je postavljala mejnike skoka ob palici, je bila dolgo časa najbolj zaželena svetovna atletinja, ki je posledično zaslužila ogromne denarje. Kot je dejala v enem od dokumentarnih filmov, ima v življenju veliko sreče, vse navzven poteka sanjsko. Z eno napako, zaradi katere precej trpi. Pravi, da nima sreče v ljubezni. Živi podobno zgodbo kot številni svetovni zvezdniki na vseh področjih. Glede na to, da bo športno pot končala v mladih zrelih letih, ima pred sabo odprto pot, da bo našla srečo v zasebnem življenju ter si ustvarila družino.
Eden od razlogov, da je bila ruska športna junakinja tako zaželena na vseh prizoriščih, nista zgolj njen zunanji videz ter uspešnost. Nikoli se je namreč ni dotaknil kakšen dopinški škandal, ki je v dobrem desetletju njenih največjih uspehov pretresal svetovno in rusko atletiko. Upamo lahko, da bo tako na njeni drugi življenjski poti tudi ostalo. Da prihodnost ne bo razkrila kakšnih preteklih grehov ter da se danes svetovni šport poslavlja od resnično velike predstavnice svojega časa.
