Dodatno bo zanimivo branje izjava novega britanskega centralnega bankirja, ki bo tudi začel napovedovati gibanje obrestne mere. Kljub nekoliko različnim ciljem omenjenih centralnih bank je nekaj tistih skupnih, ki še posebej definirajo denarno politiko. Visoka brezposelnost, povezana s trenutno nizko gospodarsko aktivnostjo in razdolževanjem bančnega sektorja, ter posledično nizka inflacija v naslednjih dveh letih ravno ne kažeta na potrebo po višjih obrestnih merah v Evropi.
V tem primeru lahko pričakujemo dvig obrestnih mer v Evropi kasneje kot v ZDA. Še posebno ker lahko v ZDA opazimo stabilizacijo nepremičninskega trga in konstantno zniževanje stopnje brezposelnosti. Pozitivni makroekonomski kazalci kažejo na začetek zniževanja nestandardnih ukrepov kupovanja obveznic na trgu, ki pa bi na podlagi predhodne komunikacije Feda prišel na vrsto bolj proti koncu letošnjega leta in ne že septembra, kot se na trgu pričakuje. Ob menjavi na vrhu Feda konec januarja 2014 bi septembrski poseg že lahko napovedal bolj ostro držo prihodnjega guvernerja oziroma guvernerke.
Nasprotno pa lahko z optimizmom opazujemo trend kazalnikov zaupanja v Evropi, ki spet signalizirajo pozitivno gospodarsko rast tako v robnih kot tudi jedrnih evropskih državah in s tem potencialno bližji datum dviga obrestnih mer. Zdi se namreč, da je Evropa že doživela najhujše. Kljub temu pa ECB še vedno opozarja na nujne strukturne reforme, ki jih morajo države izpeljati, da bi izboljšale tudi dolgoročnejšo konkurenčnost.
A kakor koli že, višja gospodarska rast v Italiji, Franciji, Nemčiji in tudi Španiji bo v prihodnjih letih postavila krizo državnih obveznic nekoliko na stran. Omenjeno še dodatno govori v prid postopnemu izenačenju cene denarja za omenjene države. Za Slovenijo pa to pomeni povečanje zunanjega povpraševanja, cena slovenskega denarja pa bo odvisna od ukrepov slovenske politike. Dejstvo pa je, da bo vsaka prava odločitev na trgu izjemno dobro sprejeta, saj se na svetlobi vse bolje vidi.
