»Halo. Dober dan. Prebral sem oglas, da oddajate stanovanje. Kako se lahko zmeniva glede najemne pogodbe?« »Hm. Raje bi videl, da je ne prijaviva. Lahko pa narediva tako, da bi bila pogodbena najemnina nižja, preostalo pa mi plačate na roko.« Ne, takšnih odgovorov od lastnikov, ki oddajajo stanovanja v najem, nismo slišali, čeprav smo zavrteli kar nekaj telefonskih številk.
Čeprav nas ni nihče prepričeval, naj mu pomagamo pri utaji davkov, pa to še zdaleč ne pomeni, da je na tem področju vse čisto. V Davčni upravi RS (Durs) priznavajo, da do kršitev prihaja, koliko jih je, pa ne vedo. Verjetno tudi zato, ker so zadnjo poostreno akcijo izvedli leta 2010. Tedaj so v obsežnem nadzoru, ki je trajal dobro leto, inšpektorji Dursa opravili skoraj 7000 pregledov, stanodajalci pa oddali 500 samoprijav v skupni vrednosti dobrih sto tisoč evrov.
V Dursu pravijo, da je imela akcija pomemben posredni učinek, saj so mnogi zavezanci, ki so za leto 2009 oddali izjave o neoddajanju premoženja v najem, naslednje leto oddali napovedi in plačali davek. Podoben trend se je nadaljeval tudi naslednja leta. Število napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem se je namreč v treh letih povečalo za skoraj 4000; s 24.025 za leto 2010 na 27.693 za lani.
Iskanje igle v senu
Pri oddajanju stanovanj sta najpogostejši dve obliki davčnih utaj. Prva je, da lastnik in najemnik stanovanja sicer skleneta najemno pogodbo, a je lastnik potem ne prijavi. Še bolj pogosta praksa pa je, da skleneta dve pogodbi, eno za davkarijo, v katero se zapišejo napačni podatki, npr. manjša kvadratura stanovanja oziroma sobe, bistveno slabše stanje stanovanja... ob seveda nižji najemnini, ter resnično, za katero vesta le lastnik in najemnik.
Davčna uprava izvaja nadzor večinoma na podlagi anonimnih prijav ali prijav drugih pristojnih organov oziroma inšpekcij, včasih pa na goljufe naleti tudi s primerjavo podatkov v davčni napovedi z drugimi davčnimi podatki. Dolgoletni uslužbenec Dursa Iztok Verdnik, ki je letos poiskal nove službene izzive, meni, da bi morali inšpektorji preiskovati predvsem osebe, ki imajo v lasti več stanovanj, kar pa je glede na kadrovsko podhranjenost Dursa bolj podobno iskanju igle v senu. Po podatkih Geodetske uprave RS (Gurs) iz leta 2010 ima namreč v lasti dve ali več stanovanj 222.000 oseb, od katerih ima 52.000 tri ali več stanovanj.
Durs si več obeta od novega davka na nepremičnine, ki naj bi začel veljati prihodnje leto. Po predlogu bodo namreč naseljena stanovanja obdavčena z 0,15-, prazna pa z 0,45-odstotno stopnjo. Ker se bo obdavčitev glede na sedanje stanje podvojila, bi lastniki »praznih« stanovanj, ki oddajajo na črno, po novem plačali kar šestkrat več davka.
Globa za najemodajalca, ki ne vloži napovedi za odmero dohodnine iz oddajanja premoženja v najem, znaša od 200 do 400 evrov, prijava neresničnih podatkov pa od 400 do 1200 evrov.
