Že na uvodnem koncertu bodo postregli z najlepšimi baročnimi skladbami, ansambel namreč igra tudi na replike baročnih inštrumentov; med Vivaldijem, Corellijem, Händlom in Pachelbelom bo seveda posebno mesto zavzel Giusseppe Tartini. Ta baročni skladatelj in violinist, ki naj bi se davnega leta 1692 rodil v Piranu, je vedno rdeča nit festivala. Pravzaprav je poleg kakovostnih umetnikov edini pogoj organizatorjev ravno ta, pravi Jasna Nadles, da v svoj program uvrstijo tudi kakšno Tartinijevo skladbo.

Nadlesova je študirala najprej na Akademiji za glasbo v Ljubljani, potem na Mozarteumu v Salzburgu pri prof. Ireni Grafenauer in v Parizu pri prof. Gillesu Burgosu. Mojstrsko se je pilila tudi na Juilliard School of Music v New Yorku pri prof. Jeanne Baxtresser, sicer pa je danes ugledna solistka in komorna glasbenica in praktično nastopa po vsej Evropi. Do nedavna je bila zaposlena na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani, sedaj pa ima angažmajev toliko, da ji status samozaposlene v kulturi ta hip najbolj odgovarja.

Lokalni odnos do Tartinija

»Zdi se mi, da so na Obali precej zadržani do kulture, vendar ne do popularne kulture, sploh v Portorožu ne. Piran pa je majhen historični dragulj in bi ga bilo treba tako tudi razumeti,« je prepričana Nadlesova, ki tako kot Vrsajkov ni Pirančanka in je ravno zato manj obremenjena z lokalnimi pravili. Znana so sicer prizadevanja več različnih kulturnih in turističnih ustanov in posameznikov v Piranu, da bi bil Tartini v povezavi z mestecem prepoznan kot blagovna znamka, za to pa bi morala skrbeti tudi lokalna politika.

Nadlesova je prepričana, da je Piran brez odzvena Tartinijevih violinskih trilčkov mesto brez duše, podobno dušo imajo tudi Benetke: »Preživetje takšnega festivala sploh ne bi smelo biti vprašanje, v Salzburgu se zagotovo ne sprašujejo, ali bodo tam izvajali Mozartovo glasbo ali ne. Zato se je treba boriti za takšne projekte, ne glede na to, ali smo zraven mi ali kakšen drug organizator. Če nekaj lepega posadiš, je potem treba to zalivati, drugače ni rasti. Velika festivalska drevesa težko posekaš, zato so takšni manjši festivali, kot je naš festival Tartini, še toliko bolj občutljivi.«

Zelo dobro pa sodelujejo s hoteli ob Obali, posebej s Hotelom Tartini v Piranu in hoteli Lifeclass, kjer so začutili tudi svojo priložnost; festival oglašujejo, omogočajo bivanje umetnikom, organizirajo zastonjske koncerte kot vabilo na festival.

Festival Tartini je zadnja leta lažje dihal, saj so bili deležni štiriletne programske podpore ministrstva za kulturo, a tako kot še nekaj drugih festivalov se bodo tudi oni jeseni ponovno pognali v boj za ta sredstva. Lokalna podpora je vendarle nezadostna, sponzorjev skorajda ni več, nekaj posluha ohranjajo tuji kulturni inštituti oziroma veleposlaništva pri nas.

»Toda ne glede na finančne zagate se mi zdi najpomembneje, da ponudimo kakovosten program, V tem smislu se trudimo, da ne delamo kompromisov,« vztraja Jasna Nadles. »Vzgojili smo že svoje poslušalce, jih navadili na neki umetniški nivo in tega se trudimo ohraniti. Vzgajamo tudi prihodnje poslušalce na tako imenovanih koncertih Tartini Junior.«

Biseri v programu

V nasprotju s prejšnjimi leti je tokrat na programu kakšen koncert manj, namesto večjega koncerta z orkestrom, ki so ga v preteklosti uspeli izpeljati, so zdaj raje povabili kakšno komorno zasedbo več, ki je zanje finančno in logistično ugodnejša. »Poslušalcev navsezadnje ne zanima ozadje organizacije, želijo si le na dober koncert, za katerega plačajo vstopnico. In to jim moramo zagotoviti,« je prepričana umetniška vodja. Inkaso dosega okrog petnajst odstotkov, proračun festivala pa znaša okrog 100.000 evrov.

Umetniška vodja se letos posebej veseli prihoda Amauryja Coeytauxa, prvega violinista v Orkestru francoskega radia, ki osvaja z brezhibno tehniko in glasbeno tenkočutnostjo, igra pa na violino Guadagnini iz leta 1773. Še ena violinistka kot solistka prihaja na festival, Lisa Jacobs iz Nizozemske, ki je pri 17 letih debitirala z orkestrom Royal Concertgebouw, sicer pa je zmagovalka uglednega tekmovanja J. Heifetz.

Organizatorji se veselijo tudi prihoda ansambla Il Giardino d'Amore, v katerem igrajo mladi glasbeniki iz Poljske, Italije in Španije. Iz piranskega Pomorskega muzeja, kjer ravno tako čutijo dolžnost po ohranjanju kulturne dediščine Pirana, jim bodo za koncert posodili Tartinijevo violino, Tartini bo tudi v njihovem sporedu. Prihajata še dva ugledna gosta: avstrijski mojster violine Gernot Winischofer in odličen francoski pianist Frederic Lagarde, ki je tudi umetniški direktor več francoskih festivalov. Med Slovenci je dobila priložnost mlada flavtistka Vita Benko, letos je zmagala na tekmovanju Savarez-Corelli za komorno glasbo, sicer pa je študentka prof. Grafenauerjeve na Mozarteumu. Na koncertu v Atriju Pretorske palače v Kopru se ji bo pridružil klarinetist Miha Kosec, ravno tako študent in štipendist Mozarteuma.

Iz salzburškega Mozarteuma prihaja še Testore kvartet, v katerem se družijo izjemni mladi godalci, ki imajo ta privilegij, da sodelujejo z oddelkom za komorno glasbo na univerzi. Tam so njihovi mentorji ugledni profesorji, med drugim člani slovitega kvarteta Hagen in Vienna Piano Trio.