Stojnice v ribarnicah ameriške zvezne države Maine se šibijo pod ogromnimi količinami jastoga, kralja morskih rakov, ki se zaradi toplejšega morja drsti, kot že dolgo ne, obilen ulov pa je za več kot polovico znižal njegovo ceno v primerjavi z rekordom leta 2005. Na drugi strani oceana je povsem drugače. Apetitom turistov, ki se radi razvajajo ob polnih krožnikih rib in morskih sadežev, le stežka ustreže izropano Jadransko morje, v katerem se še ni pojavila eksplozivna rast populacije katere od priljubljenih skupin morskega življa, ki bi jo povzročile vremenske spremembe.
Pri nas cene vztrajno rastejo, celo čez vsako razumno mejo
Padca cen rib in morskih sadežev pri nas absolutno ne moremo pričakovati, ravno nasprotno. »Cene rib in morskih sadežev vztrajno rastejo, in to čez vsako razumno mejo,« so pojasnili v trzinskem podjetju Rival Trade, ki se ukvarja s prodajo rib in morskih sadežev. Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) je že maja opozorila, da so se cene rib na letni ravni povišale za 16 odstotkov, medtem ko so se od leta 1990 do konca leta 2012 zvišale za več kot dvakrat. Temu trendu smo Slovenci v zadnjih letih še posebno izpostavljeni, saj je zaradi izrednega povpraševanja Jadransko morje izropano. Poletna sezona za nameček sovpada tudi z italijanskim lovopustom, kar prispeva k manjšemu številu rib in cenam, ki so iz meseca v mesec višje. »Ulovljenih rib je čedalje manj, medtem ko gojenje rib vse bolj obvladujejo monopoli. Lep primer je gojeni losos iz Norveške,« so ob tem opozorili v Rival Tradu.
Delež gojenih rib v svetovni porabi plodov morja je vsako leto večji. Letos naj bi po svetu pojedli ali na kakšne druge načine porabili 70,2 milijona ton gojenih rib, kar je 7,5 milijona ton več kot pred dvema letoma in več, kot znaša letna svetovna proizvodnja govedine. Ob tem naj bi porabili 91 milijonov ton ulovljenih rib, kar je 2,5 milijona ton manj kot leta 2011. Ravno zato je opaziti rast cen v dveh hitrostih, kar pomeni, da se denimo cene gojenega lososa višajo nekoliko počasneje kot cene divjega tuna, ki postaja zaradi ribolova vse bolj ogrožen.
V ZDA jastog dostopen tudi navadnim smrtnikom
Nekaj takšnega je nekoč veljalo tudi za jastoga, a vsaj v ameriški zvezni državi Maine ne velja več. Če je bilo leta 1990 v enem letu ulovljenih približno 13.000 ton jastogov, se je ta številka brez nevarnosti za iztrebljanje populacije lani povzpela že na skoraj 57.500 ton jastogov. Še leta 2005 je bilo na borzi treba za funt jastoga (0,455 kilograma) odšteti 4,63 dolarja, v teh dneh pa se je cena spustila že na izredno nizkih 2,25 dolarja. Jastog, ki je v restavracijah običajno rezerviran za petičneže, je tako zaradi globalnega segrevanja, ki je prispevalo k skokovitem povečanju populacije, postal vsaj na enem koncu sveta dostopen širšemu krogu jedcev.
V Jadranu je podoben scenarij malo verjeten, ocenjuje direktor Zavoda za ribištvo Slovenije Dejan Pehar, ki pravi, da je prekomeren ribolov v Jadranu in Sredozemlju tako močan dejavnik, da verjetno zasenči morebitne vplive podnebnih sprememb, četudi imajo te lahko na nekatere vrste ugoden vpliv. »Če je neka vrsta razširjena na območju, ki je ravno še dovolj toplo za njen obstoj, se bo ob morebitnem dvigu temperatur tam bolje počutila in se hitreje razmnoževala – seveda velja tudi obrnjeno,« je dejal Pehar, ki je kljub strašnemu ribolovu v Jadranu opazil nekatere posledice globalnega segrevanja. Zadnja leta ujamejo ribiči namreč več velikih sardel (latinsko Sardinella aurita), ki so subtropska vrsta, a na žalost ribičev tudi ena najcenejših.