In če smo že pri tem – naš Bine je v zaporu! In to ne v neki zanikrni celici, ki si jo deli z velikim in smrdljivim mišičnjakom, ki se odziva na ime Smrt; ne, tam, kjer je Bine, so sami prijazni fantje. In če bo Bine zares priden, bo lahko celo dobil enoposteljno sobo. (Koliko cimrov ima trenutno, nam včeraj ni uspelo izvedeti.) Obsojeni lopov je s svojim šarmom že začaral vse. Direktor kaznilnice je oni dan v kamero dahnil, da je človek zaupanja vredna oseba, osebnostno izjemno urejen, in da je prepričan, da tak poštenjak ne bo zlorabil njegove dobrote. Oh!

Binetu tako, roko na srce, država časti dopust, ob tem pa se tip še vsem smili. Samemu prvemu pazniku dotičnega oddelka so se zadnjič, ko je govoril o bednem življenju propadlega mogotca, kar nekoliko ovlažile oči. To je huda stiska, je zinil sočutno, saj obsojenci nimajo ne mobilnega telefona ne interneta. Ojej. Samo neke tiskane časopise, bog jih nima rad, kdo sploh še bere to?! In tudi kolesa ta športni navdušenec naslednjih nekaj let ne bo vozil, je dodal omenjeni, švical bo lahko le še v fitnesu. In to ne za kakih 50 ali 60 evrov na mesec, ampak zastonj. Časti država!

Bine si bo lahko, ni pa nujno, življenje v zaporu brez rešetk in brez kake resne ograje krajšal tudi s fizičnim delom. Izbiral bo lahko, če bo torej želel tako, med kmečkimi opravili, drvarjenjem, gradnjo čebelnjaka in menda celo gojenjem konj. V resnici nas ne skrbi, da bo kravatarju kaj takšnega padlo na pamet, a na povsem načelni ravni se sprašujemo, ali je kdo v celotnem pravosodnem sistemu sploh pomislil na dobrobit tistih konj. Znano je, da gre za izjemno občutljive in dojemljive živali, ki zaznavajo najtišje in najbolj subtilne vibracije v človeku. (Samo spomnimo se, kako je plemenita žival iz sedla vrgla cenjenega predsednika.)

Binetu skratka ne bo hudega. Če bo priden, ga bodo lahko pogosto obiskovali tudi domači in celo prespali tam. Precej liberalen je navsezadnje tudi režim telefoniranja. Vse to na moj in vaš račun, dragi moji. A naj vas pomirijo direktorjeve besede, da gre pri vsem skupaj v bistvu za cenejše vrste »dopust« – polodprti oddelek namreč premore zgolj enega pravosodnega policista! Bine tako rekoč še vedel ne bo, da je zaprt, a vsaj vemo, da se nam to bolj splača.

Pravosodnemu organu na tej točki predlagamo, naj, če se je že odločil vse državne tajkune poslati med tabornike, vzpostavi prevzgojni center, namenjen prav njim, kjer se bodo učili socialnega podjetništva in družbene odgovornosti. Škoda bi bilo pustiti, da takšni talenti propadejo, škoda pa je tudi davkoplačevalskega denarja, ki se zdaj steka v njihovo lagodno brezdelje.

Predvsem pa naj zaboga zaščiti tiste konje.