Prve zgodovinske zapise o ajurvedi kot sestavnem delu indijske kulture je najti v dveh izmed štirih glavnih staroindijskih Ved; v Rigvedi in Atarvavedi, ki sta nastali pred približno pet tisoč leti. Ajurveda je veda o življenju, ki temelji na zdravih filozofskih načelih našega obstoja in povezanosti z vesoljem. Zanima jo medsebojno povezana in sovisna triada telo-um-duša. Telo in um sestavljata telesni del bitja, fizični, uničljivi jaz, medtem ko je duša nesnovna, neuničljiva oblika energije in počelo zavesti ter kot taka povezana z univerzalno dušo ali kozmično energijo. Po ajurvedi je zgradba posameznika odvisna od razmerja treh življenjskih sil, vitalnih energij oziroma tridoš (vata, pita in kapa), ki ohranjajo celovitost telesa in so odgovorne za umske in telesne dejavnosti. Izhajajo iz petih temeljnih ali snovnih prvin (eter, zrak, ogenj, voda, zemlja), ki sestavljajo snovno resničnost našega sveta.
Razen pomembnosti joge in pravilnega izvajanja asan kot nepogrešljivem dejavniku ajurvedskega načina življenja Vinod Verma v knjigi razlaga na ajurvedi sloneče razumevanje telesa, okolja in življenja, preprečevanje in prepoznavanje bolezni, zdravljenje manjših obolenj, pripravo preprostih zeliščnih zdravil in različne postopke notranjega ter zunanjega čiščenja telesa. Petim klasičnim očiščevalnim praksam (pančakarma: terapevtsko bruhanje, odvajanje, oljno in neoljno klistiranje, čiščenje območja glave in puščanje krvi) je dodala še dve, diurezo (čiščenje sečnih poti) in čiščenje krvi, ter tako utemeljila sedem očiščevalnih praks (saptakarmo).
Razen kompleksnega in podrobnega pristopa k razlagi ajurvedske filozofije, življenjskega načina in zdravljenja knjigo odlikuje njen preprost, tekoče berljiv slog, ki bo zadovoljil in poučil tako laika kot tudi zahtevnejšega bralca. vo
