Bled je 23. zapored preplavila etno mrzlica stare ljudske glasbe izvajalcev različnih narodov in kultur. Minuli konec tedna so se na blejskem gradu s trojico večerov prvega dela festivala predstavile tri glasbene zasedbe iz Makedonije, Turčije in Slovenije, v prihajajočem koncu tedna pa bodo v Zdraviliškem parku nastopile še štiri. Petkov večer bo z vokalno izvedbo v afriških plemenskih jezikih in angleščini začinila vzhajajoča gvinejska zvezda, pevka Sia Tolno, ki v senci vojnih grozot preživeto mladost preliva v svojo glasbo. Sobotnega si bosta delila dva izvajalca, kot predskupina se bo predstavila etno glasbena skupina Mlada beltinška banda, ki temelji na tradicionalni slovenski folklorni glasbi, vrhunec večera pa bo s fuzijo tradicionalne gnawa glasbe, rocka in jazza pripravil maroški izvajalec Aziz Sahmaoui. Dogajanje bo v nedeljo zaokrožil Vanja Muhović, glasbenik iz Bosne in Hercegovine, ki bo predstavil tradicionalno glasbo ne le svoje države, temveč vseh delov Balkana, s posebnim poudarkom na sevdalinkah.

Po besedah  programskega vodje festivala  Lea Ličofa  bi v letošnjem programu težko izpostavili posameznega umetnika, so pa vsi izvajalci »priznane skupine iz višjega ranga etno sporočil«. Dodal je, da so mnogi izmed njih sposobni koketirati tudi z jazzom, kar njihove nastope začini s sodobnim načinom podajanja te tradicionalne informacije. »Vsak glasbenik na oder prinese neko svojo energijo, vsak malo drugačno, kar je tudi namen tega festivala,« je zatrdil ter pojasnil, da je vodilo festivala skozi glasbo prikazati različnost narodov, različno glasbo, ki ima za posledico podoben učinek. »Vsak od glasbenih večerov ima neko svoje sporočilo, ki pa se konec koncev v etno komunikaciji zlijejo v isti ocean.«

Festival, ki je v svojih najboljših letih potekal celo po šest tednov skupaj, v najslabših pa gostil zgolj po tri ali štiri nastopajoče skupine ter je od začetkov do danes zamenjal mnoga koncertna prizorišča, se, po besedah Ličofa, plemeniti, dobiva neko rutino in postaja vedno bolj odrasel in kvaliteten. »Nudi izredno pestrost glasb sveta in s tem privablja različne generacije, ljudi različnih verskih in političnih prepričanj ter tako domačine kot tudi tujce,« dodaja Ličof in pojasnjuje, da ima festival svoj odziv v bližnji okolici, na koncertnih prizoriščih pa ne manjka niti tujcev, turistov, ki jih je v tem času na Bledu ogromno. Po besedah direktorja Zavoda za kulturo Bled Matjaža Završnika je koncerte na gradu prejšnji konec tedna zaradi omejenega prostora obiskalo okoli 200 obiskovalcev, medtem ko jih v prihodnjih dneh v Zdraviliškem parku pričakujejo okoli 500 na dan.