Da je res tako, sta nam zaupali znani Slovenki – prepoznavna obraza Pop TV. Zanimalo nas je, kakšne so njune izkušnje z ljubljanskim maratonom, kaj jima pomeni tek, kje in s kom najraje tečeta, o čem takrat najpogosteje razmišljata ter ali se jima zdi pomembno, v kakšni tekaški obutvi oziroma opravi tečeta.

Mateja Ropoša

»Tek je zame protistresna terapija, gibanje na svežem zraku in razlog za dobro počutje. Zato tudi tečem. Zadnji dve leti sicer več kot kadar koli prej. Začela sem skupaj s prijateljicami, bolj zaradi samega druženja kot zaradi besnega nabiranja kilometrov. Najraje tečem v naravi, največkrat po Poti spominov in tovarištva – ker je blizu, hkrati pa dovolj oddaljena od cestnega prometa. Ne maram teči ob kakšni obvoznici, še raje kot Ljubljano imam gorenjske tekaške poti ali tek po plaži. Prav poseben užitek pa je tek v tujih mestih – med počitnicami v New Yorku sem šla zaradi filmskih scen teč v Centralni park, v Londonu pa v Hyde park. V povprečju tečem dvakrat na teden dobre pol ure ali 45 minut, odvisno od hitrosti teka in skoraj vedno v družbi. Moje izkušnje z ljubljanskim maratonom? Lansko leto smo šle s prijateljicami prvič na start, česar zagotovo ne bomo nikoli pozabile, saj so bile takrat snežno-deževne vremenske razmere, ki pa nam vseeno niso vzele volje. Trma nas je gnala do cilja! Svojo udeležbo načrtujem tudi letos, tekla bom na deset kilometrov, kar je čisto dovolj. Kar se tiče tekaške oprave, menim, da tekaška proga ne bi smela biti modna pista. Tečem v tistem, v čemer se najbolje počutim. To so po navadi kratke hlače, športna majica in superge nike free run. O čem najpogosteje mislim med tekom? Po navadi govorim! Med tekom se dosti pogovarjamo, saj je za nas tek oblika druženja. Kadar grem teč sama, pa mi je največji užitek, ko ne mislim na nič, ampak se prepustim vetru v laseh, svežemu zraku in dobri glasbi v ušesih.«

Polona Jambrek

»Tek mi pomeni druženje in če zraven naredim še kaj za zdravje, toliko bolje. Najraje tečem v naravi, predvsem poleti, ko je dolg dan. Če bi tekla sama, ne bi tekla. Tečem izključno zaradi druženja. O čem najpogosteje razmišljam med tekom? Bolj o ničemer, ker si imamo s prijateljicami toliko povedati. Glede na to, da smo medijsko znane osebe vselej na očeh javnosti, se mi vseeno zdi pomembno, v kakšni tekaški obutvi oziroma opravi tečem, ampak lani, ko sem tekla na ljubljanskem maratonu, mi je bilo pomembno le, da sem primerno oblečena za v sneg, in me sploh ni zanimalo, kako sem oblečena. Moja prva in edina izkušnja z maratonom je bila torej lani kar travmatična, ampak na koncu sem bila ponosna nase, da mi je uspelo. Ali bom na ljubljanskem maratonu tekla tudi letos? Hm, še premišljujem.«th