Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog

Vito Avguštin, Dnevnik

»Že uvod v izlet je bil nedvomno prijazen – vsak sam najbolje ve, koliko mu pomeni oseben odnos in držanje obljube. Kolikor že sta se torej veselila naša izvidnika raftanja, toliko prijetnejši je bil občutek, ko so ju poklicali po telefonu in jima sporočili, da so spust preložili. Glede na opis slovensko-indonezijskega para je bil Simon, promotor turizma v Zagorju, natančno tak, kot si ga lahko le želiš. Še več – tista pika na i z rozinovo potico, ki jo je prinesel, da jo gosta poskusita, in oseben angažma pri organiziranju ogleda rudnika sta pomenila presežek, ki bi vsakogar očaral in navdušil.

Tudi sam ogled rudnika Zagorje je bil glede na povedano takšen, kakršne gledamo na televiziji v oddajah o turizmu. Kar sta 'naša' turista skupaj s še nekaj drugimi obiskovalci iz tujine doživela na vodenem ogledu rudnika, je bilo doživetje, ki se ga ne da kupiti. Seveda, na območju, kjer ni prav veliko tradicije na področju turizma, so se odločili, da naredijo dan prijeten vsakomur, ki bi ga želel preživeti v njihovi sredini. Odločili so se, da vsakemu predstavijo svoj kraj, njegove značilnosti in posebnosti, svoj kraj takšen, kot je. Če ga imajo krajani radi in so ponosni nanj, zakaj ne bi tega začutili tudi obiskovalci. Na tem mestu moram omeniti projekt Vse teče v tri krasne in sploh promocijsko gradivo, ki je napisano v tej maniri. Ta besedila so nedvomen dokaz, da so tudi promocijska besedila lahko dobra, kaj dobra: izvrstna, duhovita, poučna, nevsiljiva…

Kako lepo je, če Indonezijec na poti po Sloveniji reče, da ni imel težav z iskanjem poti, tudi ko sta se peljala na Kum. Z vrha Kuma pa ostaja pripomba, ki so jo, upam, slišali tudi odgovorni: izjemen razgled, a nista vedela, kaj gledata. Mislim, da se da to z malo dobre volje in ne s pretiranimi sredstvi povsem zadovoljivo urediti. Glede hrane pa… No, morebiti je bilo res prevroče za kakšne težke knapovske jedi. Zagorje je še en dokaz več, da v bistvu drži tisti rek, ki je nekaj let visel za vsakim vogalom: Turizem smo ljudje. Škoda, da so ga prebrali in vzeli za svojega le redki.«

Primož Žižek, direktor podjetja E-Laborat

»Zagorje ob Savi je zanimiv primer subdestinacije, ki v okviru Zasavja ponuja zanimive izkušnje. Velike težave pa ima Zagorje kot turistična destinacija na spletu že na osnovni pojmovni ravni, saj za pozornost tekmuje s hrvaško regijo Zagorje, kar na večjih mednarodnih iskalnikih pomeni približno razmerje 6:4 v korist hrvaške ponudbe. Seveda se z vpisom polnega imena Zagorje ob Savi zadeve bistveno spremenijo. Vendar to ni posebna tolažba, saj analiza vpisanih pojmov pokaže, da uporabniki Zagorje ob Savi iščejo v krajši verziji. Zato bi upravljalcem spletnega nastopa priporočal več pozornosti na področju pozicioniranja, optimizacije in tudi prisotnosti v sferi družbenih medijev ipd. Občinsko spletno mesto za promocijo in pospeševanje turizma ni kdove kako prilagojeno, spletno mesto TIC Zasavje pa ponudi svežo podobo in tudi zametke spodobnega spletnega nastopa. Seveda moramo spletnemu mestu poočitati premajhno osredotočenost na poslovne učinke, prodajo in podobne resne vidike digitalnega poslovanja v turizmu ter precejšno površnost pri jezikovnih različicah in kontaktno-informacijski podpori. Pohvalimo pa lahko obliko, primeren opis turističnih zanimivosti, zametek v turizmu nepogrešljivega pripovedovanja zgodb in celo na aplikacije smo naleteli med analizo. Vendarle je treba skleniti, da spletnemu mestu manjka še precej, da bi se lahko uvrščal med primere zgledne in uspešne prakse. Predvsem iz spletnega nastopa nekako veje sporočilo, da za poslovne učinke spletnega mesta nihče ni prav zares odgovoren.«