Kakšen naj bo zajtrk po uri in pol jutranje telovadbe? Nekaj več kot sedemdeset udeležencev Festivala sadja in zdravja je pričakala zvrhano polna miza – lubenic, solate in stebelne zelene. Sprva si je vsak, sramežljivo, vzel le eno polovico lubenice in malo zelenja, a v roku naslednje pol ure je prišel vsaj dvakrat po repete. Kmalu so se pojavile še banane, na koncu sproščeno družabnega »zajtrklepeta« pa slive, s katerimi se je marsikdo založil še za prihajajoče enourno predavanje, kakršnih se je imelo do večera zvrstiti še šest. Vsega skupaj je festival ponudil v štirih dneh več kot dvajset predavanj o presnojedstvu.
Presnojedstva
»Zadnji dve leti se tudi pri nas res nekoliko več govori o presnojedstvu, več ljudi ga sploh pozna, prej pa je bila to čista eksotika,« pove Teja Makoter, organizatorka festivala, ki je bil v svetovnem merilu eden od le šestih tovrstnih festivalov letos, kar je gotovo pripomoglo k temu, da je bila večina gostov iz tujine: Nemčije, Avstrije, Francije, Srbije... Da se je Makoterjeva sploh lotila organizacije, v smehu okrivi svojo pet tednov staro hčerko: »Doslej sem hodila na Dansko, kjer poteka skoraj enak festival, letos pa pač nisem mogla, ker sem ravno takrat rodila.«
Že pojasnilo samega izraza »presnojedstvo« bi bilo verjetno dovolj obsežno za celo predavanje. V najširšem in najbolj okvirnem smislu je presnojedec vsakdo, ki uživa pretežno presna (surova, nekuhana) živila. Taka definicija bi dovoljevala tudi uživanje, denimo, surovega mleka, jajc, rib in mesa, in čeprav obstajajo tudi takšne – »živalske« – oblike presnojedstva, je brez dvoma bolj razširjeno in poznano vegansko presnojedstvo, katerega privrženci prisegajo na izključno rastlinsko hrano. Zagovorniki takšne prehrane so bili tudi obiskovalci, organizatorji in predavatelji na letošnjem – prvem – festivalu presnojedstva v Sloveniji, a tudi znotraj tega okvira je precej različnih smeri.
Mnogo »presnojedskih gurujev«, vodij različnih šol, je klecnilo, nekateri po res dolgih letih, in javno priznalo, da so v svoj jedilnik zaradi tega ali onega razloga morali spet vključiti vsaj majhen delež kuhane hrane, eden redkih »preživelih«, ki očitno še povsem vztraja in uspeva s svojim načinom prehranjevanja in življenja, pa je Douglas Graham, glavni predavatelj na slovenskem festivalu presnojedstva in tudi na vseh preostalih letošnjih dogodkih po svetu. Presni veganski prehrani se je zapisal leta 1978 in v tem okviru kmalu izoblikoval lastno filozofijo.
Modna muha
Toda evolucijsko gledano presnojedstvo sploh ni kakšna sodobna pogruntavščina, kajti vse živalske vrste – tudi človek, dokler se ni naučil uporabljati ognja – v naravi kajpak jedo surovo hrano. V primerjavi s tem so dejansko ne le vegetarijanstvo in (še bolj) veganstvo, pač pa tudi običajna, vsejedska zahodnjaška prehrana, ter vse ostale, ki temeljijo na kuhanju, v bistvu modne muhe. Veliko vprašanje, ki mu spričo neobvladljive kopice znanih in nepredstavljive gomile neznanih dejavnikov še ne poznamo niti zasilno dokončnega odgovora, pa ostaja, ali smo se v tem sorazmerno kratkem času, kar kot vrsta uživamo kuhano hrano, nanjo že evolucijsko prilagodili ali ne.
Čeprav mnogi zdravniki in prehranski strokovnjaki še zmeraj trdijo drugače, je danes že docela nedvomno in jasno, da človek tudi na dolgi rok lahko preživi ob izključno rastlinski (torej veganski) prehrani. To je tudi uradno stališče britanskega ter ameriškega združenja dietetikov, ki na področju veljata za avtoriteti: da je izključno rastlinska prehrana – ob skrbno načrtovanem jedilniku in upoštevanju nekaterih pomembnih podrobnosti, zlasti vitamina B12 – za človeka ravno tako primerna kot vsejedska, in to v vseh obdobjih razvoja in življenja vključno z nosečnostjo in rosnim otroštvom.
Zgornje velja za kuhano vegansko prehrano, znanstveno precej neraziskano področje pa je presna veganska prehrana, kjer so deloma zaradi eksotičnosti, deloma zaradi mladosti pojava vsi dokazi in raziskave še vedno bolj kot ne na nivoju osebnih izkušenj in zgodb. Graham in njegova žena, prav tako dolgoletna presnojedka in predavateljica, sta bila že oba stara čez petdeset, ko se jima je rodila prva hčerka, danes zdravo sedemletno dekle. Odrašča ob povsem presni prehrani, ki vključuje le sadje in zelenjavo ter oljna semena in oreške.
Po 160 kilometrih teka – počepi
Za razliko od, denimo, frutarijancev, ki jedo izključno plodove rastlin (znano je, da se je tako pet let prehranjeval tudi Mahatma Gandi), ali različnih drugih oblik presnojedstva, ki jim je skupen visok delež maščob (v obliki oreškov in hladno stiskanih olj), zagovarja Graham prehranjevanje po načelu 80/10/10, pri čemer gre za deleže kalorij iz glavnih treh skupin hranil: najmanj 80 odstotkov energijskih potreb naj bi človek pokril z ogljikovimi hidrati, po največ 10 pa z beljakovinami in maščobami.
Bolj kot način prehranjevanja je 80/10/10 v bistvu način življenja: »Zraven sodi na primer tudi obilica spanja – dovolj spanja! Več, kot si ga večina ljudi privošči,« razloži Grant Campbell, Avstralec, ki po načelu 80/10/10 je in živi od leta 2005. »Redna telovadba je tudi pomembna, dovolj sončne svetlobe, svežega zraka, človeških stikov, samospoštovanja...« Prehrana je po mnenju dolgoletnega ultramaratonca le del tega. »Pretečem lahko 160 kilometrov v 34 urah, pa zmorem na koncu še vedno delati počepe, naslednje jutro lahko že šprintam... Kvečjemu malo sem utrujen, vendar popolnoma pri moči. Neverjetno! Tako hitro si nisem po teku nikoli opomogel, ko sem še jedel kuhano vegansko hrano, niti pred tem, ko sem bil še vsejed. Takrat je trajalo ves teden, preden sem si opomogel.«
Tudi sicer vidi same prednosti v Grahamovem pristopu 80/10/10, spotoma pa ovrže nekatere zmotne predstave o presnojedskem življenju. Po njegovih izkušnjah je presnojedska prehrana v nasprotju s splošnim prepričanjem cenejša od običajne, pa tudi časa porabi manj za hrano kot pred tem. »Kljub temu, da je hrana tako pomemben del mojega življenja, nisem več tako odvisen od nje. Je preprosto nekaj, kar mi omogoča živeti bolje.« Trenutno, meni, je za presnojedce največji izziv družbeni, toda verjame, da bo večji razširjenosti presnojedstva sledila tudi obširnejša ponudba in da bo sčasoma tako tudi ta ovira odstranjena: »Če bi ljudje namesto kave hoteli banane, bi se namesto kavarn začele odpirati 'bananarne'.«
