V minulem letu se je število iz Slovenije izseljenih prebivalcev povišalo za skoraj dvajset odstotkov. Število slovenskih državljanov med izseljenimi se je z manj kot štiridesetih povišalo kar na sedeminpetdeset odstotkov. Večinoma se mladi ljudje izseljujejo v bogatejše države, denimo Nemčijo, kjer iščejo delo.
Ob naraščajočih življenjskih stroških in usihanju socialne države pa lahko v prihodnjih letih pričakujemo tudi soroden trend: da bi se začeli odseljevati starejši, že upokojeni. Če bodo sledili zgledom iz drugih držav, se bodo odseljevali v revnejše, cenejše, pa tudi toplejše kraje.
Zimske ptice
Da se splača živeti na morju, so že pred leti ugotovili Nemci. Njihova najbolj zaželena država je Španija, zlasti otok Majorka. Ne le da tam počitnice preživlja kar petina vseh nemških turistov, redno na otoku živi od 30.000 do 60.000 »zimskih ptic«, kot svoje izseljene rojake imenujejo Nemci. Majorko v Nemčiji obravnavajo skoraj kot svojo sedemnajsto zvezno deželo, je na blogu German Pulse zapisala avtorica Corinna Biegner.
Nižji stroški bivanja se poznajo že zaradi toplejšega podnebja, saj »odpadejo« stroški ogrevanja, zimske opreme ter nakupi toplih oblačil in obutve. Res je, da najhladnejši meseci tudi na Majorki niso prijetni, zlasti ker v stanovanjih večinoma ni centralnega ogrevanja. A večji del leta je vreme dosti ugodnejše kot v Nemčiji.
Vendar, piše Süddeutsche Zeitung, Majorka ni za vsakogar: z leti so namreč tamkajšnje cene dosegle nemško raven, zato je kar deset odstotkov od 15.000 stalno naseljenih nemških upokojencev že padlo pod prag revščine. Tako se vrsta nemških upokojencev, ki želijo starost preživeti na toplem, preusmerja v Azijo.
»Še veliko več takšnih upokojenskih migracij, nekateri jim pravijo srebrne ali celo zlate migracije, pa je v ZDA,« opozarja profesor Janez Malačič, strokovnjak za ekonomiko migracij, demografijo ter socialnoekonomske posledice staranja prebivalstva z ljubljanske ekonomske fakultete. »Tam v toplejših južnih državah, od Floride pa vse do Nove Mehike, Arizone in Kalifornije, nastajajo obsežna nova naselja upokojencev, priseljenih iz celotnih ZDA.«
Prerevni za odhod
Statistična evidenca zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) v Sloveniji značilno povečanega odseljevanja upokojencev sicer še ne zaznava. ZPIZ v tujino trenutno nakazuje 76.650 pokojnin oziroma dvanajst odstotkov od vseh izplačanih pokojnin. Od tega jih gre več kot 57.000 (oziroma dve tretjini vseh v tujino nakazanih pokojnin) v države nekdanje Jugoslavije. Podatki društev pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji kažejo, da se domov – predvsem v Bosno in Hercegovino in Srbijo – res vračajo upokojenci, ki so večino življenja delali in živeli v Sloveniji. Tako so nekatere sicer opustele vasi z upokojenci iz Slovenije celo ponovno zaživele.
Število v nekdanje republike nakazanih pokojnin je po letu 2011 naraslo za dobrih šestnajst odstotkov. A Marija Mojca Žakelj iz ZPIZ opozarja, da je povečanje »zgolj posledica izvajanja bilateralnega sporazuma o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Srbijo, ki je bil sprejet ob koncu leta 2011, in podpisanega bilateralnega sporazuma o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Črno goro v letu 2012«.
Profesor Malačič sicer ne verjame, da bi lahko odseljevanje upokojencev iz Slovenije kdaj lahko postalo res množično. »Znotraj EU, kjer bi upokojenci to zlahka naredili, ni veliko cenejših privlačnih držav,« pravi. »Drugje pa so težave z dovoljenji za bivanje, tujimi jeziki, pa tudi z razpoložljivimi dohodki.«
Večina pokojnin je v Sloveniji res nizkih, v povprečju upokojenci prejemajo komaj okoli petsto sedemdeset evrov na mesec. Vendar je takšnih, ki prejemajo več kot tisoč evrov na mesec in ki bi torej (tudi ob domnevi, da bi premoženje v Sloveniji zamenjali za premoženje v tujini) lahko živeli »na morju«, le slabih deset odstotkov – okoli 51.000. Upokojencev v razredu pokojnin med tisoč in tisoč petsto evri, ki bi se jim selitev bržkone tudi splačala, je približno 37.000.
Bogatejši bolj mobilni
»Tudi relativna 'mladost' naših upokojencev bi lahko delovala v smeri odseljevanja,« pravi Malačič. »Vse to kaže, da je problematika kompleksna.«
Raziskave na to temo v Sloveniji po Malačičevem védenju doslej niso bile izvedene. Tudi v drugih državah pa so težave z definicijo migracij upokojencev. Vprašanje je denimo, za koliko časa se morajo odseliti, da jih lahko štejemo za odseljene. Večinoma se namreč upokojenci v »prijaznejše« države resda odpravljajo za daljši čas, a se vmes tudi vračajo v izvorno državo. »Med vsemi demografskimi podatki je največ težav ravno s podatki o migracijah,« pravi Malačič. »Najbolj mobilni so bili vedno bogati ljudje. Zato so tudi bogatejši upokojenci bolj mobilni. Vendar je vprašanje, ali je ravno med njimi največ stalnih migrantov. Najbrž je odgovor na to vprašanje negativen.«
Ko govorimo o preseljevanju upokojencev najprej pomislimo na Veliko Britanijo in Francijo, pravi Malačič. Angleži so denimo v obdobju po osamosvojitvi pospešeno kupovali nepremičnine tudi v Prekmurju oziroma na Goričkem. Vendar tedaj ni bilo videti, da bi jih kupovali upokojenci oziroma da bi jih kupovali z mislijo na upokojitev. »Tu so še Španija s svojim ogromnim bivšim imperijem in Portugalska z zelo vabljivo Brazilijo, kjer govorijo portugalščino,« je Malačič spomnil na pomembne kolonialne vezi. A teh slovenski upokojenci pač nimajo.
