Geodetska uprava (Gurs) je na podlagi metodologije, zapisane v zakonu o ugotavljanju KD iz leta 2011, letos že dvakrat objavila predlog novih izračunov KD in obakrat izzvala obilo negodovanja kmetov pa tudi posmeh strokovne javnosti. »Metodologija, po kateri smo vinogradniki jugovzhodne in spodnjeposavske regije prvaki v izračunu katastrskega dohodka, ni vredna piškavega oreha,« bentijo na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini. Računalnik Gursa je namreč spomladi izpljunil številke, ki bi udarile po žepu večino slovenskih vinarjev in vinogradnikov, saj bi morali po prvih izračunih plačevati tudi do 14-krat višji KD kot doslej. Novi Gursov izračun KD pa se je znesel predvsem nad vinogradniki JV Slovenije in Posavja, ki jim je odmeril dvainpolkrat višji KD kot denimo njihovim kolegom na Obali, Krasu in Goriškem.

Zato so zahtevali sestanek s kmetijskim ministrom Dejanom Židanom, a ga kljub obljubi niso dočakali. Prepustil jih je državni sekretarki, sam pa se je odpravil v svojo rezervno službo – pred kamere nacionalne televizije, s katerimi se zelo dobro ujame in pogosto videva.

Sveži izračuni KD bodejo v oči tudi iz drugih razlogov. Pričakovani dohodek travinja je namreč v povprečju višji od KD njiv, pomurske njive so občutno manj donosne od gorenjskih, koroških in obalno-kraških... »Že iz letala se vidi, da to ne gre,« opozarjajo poznavalci, a se očitno direktor Gursa in kmetijski minister že lep čas nista vozila z letalom, da bi to opazila.

Tudi model za izračun KD, ki ga je pred dvema letoma uzakonil državni zbor, je luknjičav. Ko so na Gursu spomladi prvič izračunali KD na ravni države po tem modelu, so dobili znesek 311 milijonov evrov namesto dotedanjih 61 milijonov, ko so nedavno številke drugič vrgli v računalnik, pa je ta izvrgel, da je KD na ravni države celo minus 60 milijonov evrov. To pomeni, da slovensko kmetijstvo prideluje le izgubo in da se od KD v državno blagajno ne bo nateklo pretirano veliko davka. Katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč namreč poleg obdavčljivih subvencij šteje v dohodninsko osnovo kmetij.

Resnici na ljubo je bil KD doslej podcenjen, saj so ga nazadnje izračunali pred slabimi 25 leti. Toda katera številka je potem prava: 311 ali 60 milijonov evrov? Agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič ocenjuje, da je skupni KD, ki naj bi odslikaval potencialni tržni dohodek v kmetijstvu, najbrž nekje med obema vrednostma. »Če si pomagamo z ekonomskim računom kmetijstva, bi se moral v zadnjih letih gibati med 100 in 200 milijoni evrov,« meni.

Prvi mož Gursa Aleš Seliškar je ob spomladanskem fiasku z izračunom KD v državnem zboru dejal, da imajo pripravljene že nove izračune, in obžaloval, ker jih ne smejo javno objaviti, čeprav bi s tem po njegovem »nedvomno precej umirili napetosti«. Objava teh podatkov pa je pokazala ravno nasprotno, da so napetosti zdaj še večje, saj so izzvale besedne dvoboje med kmeti znotraj posamezne panoge in tudi med kmeti v različnih statističnih regijah, kajti razlike v višini KD so med njimi zelo velike in marsikje povsem nelogične.

Če smo že ravno pri kmetijstvu, je še toliko bolj nerazumno, da ni nihče novih izračunov preveril z uporabo zdrave kmečke pameti, preden so jih znova javno objavili.