Po združitvi Nemčije leta 1990 so prišle na dan vse razsežnosti uporabe dopinga v Vzhodni Nemčiji (NDR), zdaj pa se porajajo domneve, da so se podobne prakse posluževali tudi v ZRN. Deli študije o dopingu v ZRN, ki so jo izvedli na berlinski univerzi Humboldt, so prek nemških medijev konec tedna prišli v javnost. Študija bi morala biti objavljena lansko leto, vendar je bila objava odložena zaradi različnih pravnih težav.

Kot je poročal časopis Süddeutsche Zeitung, so glede na študijo državni uradniki sponzorirali raziskave in razvoj nedovoljenih sredstev, ki so športnikom pomagala do boljših rezultatov, vključno z anaboličnimi steroidi, testosteronom, estrogenom in EPO-m. V zgodnjih sedemdesetih naj bi program postal sistematičen. Časopis je še citiral besede neke priče, ki je dejala, da je neimenovani uslužbenec notranjega ministrstva v tistem času dejal, da bi morali imeti »naši športniki na voljo enake možnosti in storitve kot tisti iz vzhodnega bloka«.

Konkretni stroški programa, vključno z raziskavami in razsežnostmi njegovega izvajanja, niso jasne. So pa raziskovalci dejali, da je bilo znano, da je Zvezni inštitut za znanost športa (BISp), ki zdaj sodi pod okrilje notranjega ministrstva, investiral 10 milijonov nemških mark v osrednje objekte za športno medicino v Freiburgu, Kölnu in Saarbrücknu.

V poročilu so omenjeni tudi nogometaši, ki so uporabljali doping pred letom 1970, vključno s tremi, ki so igrali v finalu svetovnega prvenstva leta 1966. Takrat je Velika Britanija Zahodno Nemčijo na Wembleyju premagala z rezultatom 4:2. Raziskovalci so zapisali, da so našli pismo, v katerem Fifini uslužbenci pišejo, da so pri športnikih našli sledi prepovedanega efedrina.

Michael Vesper iz nemške zveze olimpijskih športov je za televizijo ZDF povedal, da je »očitno prišlo do raziskovalnih projektov, ki jih je BISp spodbujal z davkoplačevalskim denarjem«, toda da ni mogoče trditi, da je to enako, kot bi doping naročala neposredno država.