»Nekdo mora začeti« ali »Gre za avantgardni svetovni eksperiment« sta samo dva od naslovov, pod katerimi so svetovni mediji minuli teden poročali o odločitvi spodnjega doma urugvajskega parlamenta, da sprejme zakon o legalizaciji proizvodnje in uporabe konoplje oziroma marihuane. Zakon je predlagal levičarki predsednik te južnoameriške države, 78-letni Jose Mujica, s podporo poslancev politične koalicije Frente Amplio (Široka fronta), predstavljal pa naj bi ukrep v boju proti kriminalnim združbam, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem drog. Mujica je odločitev pospremil z besedami: »Mene plašijo tihotapci in ne droga, saj je boj proti njim z represivnimi ukrepi zgubljen; tako je povsod.« Gre za prvi primer na svetu, ko državni aparat prevzema nadzor nad proizvodnjo in prodajo konoplje.
Šest rastlin za osebno uporabo
Predlagani zakon je spodnji dom urugvajskega parlamenta sprejel s 50 glasovi za in 49 proti, toda pred uveljavitvijo ga mora ratificirati še senat, kar je po ocenah lokalnih medijev že zagotovljeno. Vlada pravi, da je namen tega zakona narkokartelom odvzeti trgovanje z marihuano in preprečiti, da bi urugvajski uporabniki postali odvisni tudi od močnejših oziroma trdih drog. Zakon predvideva regulacijski načrt za prodajo in gojenje marihuane pod strogim nadzorom države. V ta namen bo ustanovljen posebni urad, ki bo vršil nadzor in izdajal potrebne licence za proizvodnjo, prodajo in nakup. Registrirani uporabniki s pridobljeno licenco bodo lahko v lekarnah vsak mesec kupili 40 gramov konoplje.
Tisti, ki se bodo odločili za lastno proizvodnjo, namenjeno osebni uporabi, bodo lahko gojili šest rastlin oziroma njihov pridelek ne bo smel presegati 480 gramov na leto. V novem zakonu so predvideni programi za preprečevanje uporabe konoplje kot mamila, kazenski pregon in uničenje rastlin v primeru gojenja brez pridobljene licence, prepovedana sta vsakršno oglaševanje in prodaja osebam, mlajšim od 18 let. V skladu s tem zakonom je mogoče gojiti industrijsko konopljo in marihuano za znanstvene namene. Po podatkih nacionalnega sveta za droge je okoli 20 odstotkov Urugvajcev, starih od 15 do 65 let, v življenju ob kaki priložnosti že poskusilo marihuano; uporabnikov konoplje naj bi bilo danes okoli 180.000 oziroma okoli 5,5 odstotka od nekaj več kot 3,3 milijona prebivalcev. Eden od predlagateljev zakona, Sebastian Sabini, pravi: »Smo majhna država, zato bi 20 hektarjev površin s konopljo moralo zadostovati«.
Po ocenah podjetja Cifra za javnomnenjske raziskave legalizaciji konoplje nasprotuje 63 odstotkov Urugvajcev, kar je spodbudilo prvake konservativne opozicijske stranke Partido Colorado, da je zagrozila z referendumom za razveljavitev zakona, čeprav je urugvajska zakonska rešitev z regulacijo droge avantgardna v svetovnem merilu. Proti odločitvi urugvajskega parlamenta je nastopila tudi OZN, ki je v četrtek v javnem sporočilu Mednarodnega nadzornega sveta za droge (INCB) izrazila »zaskrbljenost« zaradi legalizacije marihuane. Menijo namreč, da je »v popolnem nasprotju« z mednarodnimi sporazumi o drogah, katerih podpisnik je tudi Urugvaj.
Nauki alkoholne prohibicije
»S tem zakonom poskušamo uvesti nadzor nad prodajo in porabo ter opraviti s tihotapstvom in organiziranim kriminalom,« argumentira Mujica. Po njegovem mnenju sedanje strukture narkokartelov in drugih kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem in razpečevanjem drog, spominjajo na one iz Chicaga v 30. letih prejšnjega stoletja, v času prohibicije. Takrat je tihotapljenje alkohola pripomoglo k razraščanju raznih mafijskih skupin, kot je bila Al Caponejeva, cveteli so črni trg, podkupovanje in trgovina s smrtjo, vse dotlej, dokler ameriška vlada ni sprevidela, da je bolje imeti neposredni nadzor nad temi posli kot pa pobirati in preštevati mrtve. Mujica pravi, da se nekaj podobnega dogaja danes s preprodajanjem drog in da »je jasno, da je boj proti drogam izgubljen«. Enakih misli so še nekateri drugi nekdanji in sedanji predsedniki latinskoameriških držav in njihovi predlogi za legalizacijo nekaterih mehkih drog so podobni, z vključevanjem državnega nadzora, ustreznih programov za zdravljene odvisnikov ter preprečevanjem njihove zlorabe.