Zgovoren primer je gotovo teniška igralka Kim Clijsters, nekoč že številka ena na svetu, ki je zaradi nosečnosti kariero prekinila, nato pa se leto dni po rojstvu hčerke znova vrnila. Odsotnost se ji ni poznala. Še več, takoj je slavila zmago na turnirju za veliki slam v New Yorku. V 30. letu starosti je nato teniški lopar vendarle obesila na klin.

Tudi v Sloveniji imamo športnico, ki se ji nosečnost ni poznala ne pri stasu ne pri izidih. Atletinja Snežana Rodić je zanosila že pri 24 letih in mnogi so bili prepričani, da je s tem zapečatila svojo kariero. Tri mesece po porodu je že začela migati in bila kmalu znova v vrhunski formi, ki jo letos nadgrajuje, saj je z izpolnjeno normo med šesterico slovenskih atletinj, ki bodo odpotovale na bližnje svetovno prvenstvo.

Toda vprašanje, ali nosečnost pozitivno ali negativno vpliva na dosežke športnic, še vedno nima odgovora, podprtega s kredibilno znanstveno raziskavo. Ameriški profesor kineziologije naj bi sicer ugotovil, da se je športnicam med nosečnostjo in po njej volumen krvi povišal do 60 odstotkov, kar bi lahko povečalo kisik v mišicah do 30 odstotkov in izboljšalo aerobne sposobnosti, sposobnost mamic športnic pa bi lahko poviševale tudi povišane stopnje nekaterih hormonov.

So se pa v 70. letih minulega stoletja pojavile govorice, da so v Vzhodni Nemčiji nosečnost zlorabljali za doseganje boljših izidov. Športnice naj bi po navodilih zdravnikov zanosile in po treh mesecih naredile splav, ker naj bi bile v prvih treh mesecih nosečnosti sposobne boljših izidov. Govorice so prišle v javnost leta 1998, ko je Alexandre de Merode, takratni član Mednarodnega olimpijskega komiteja in vodja dopinških testiranj, trdil, da pozna več zdravnikov, ki naj bi v prid boljšim izidom zlorabljali nosečnost. Obtožb niso dokazali, princ De Merode pa je leta 2002 umrl.