Kaj vse ne sodi za volan avtomobila! Človek bi pričakoval, da je danes vožnja avtomobila tako samoumevna, kot je bila nekoč vožnja kolesa ali kakšnega drugega prevoznega sredstva. Da je dejansko sesti za volan kar nekakšna pravica. A ni povsem tako. Nekatere stvari preprosto ne sodijo za volan, zdravila, denimo, so že ena od resnih ovir.

Sodobni človek se je že kar navadil, da živi brez bolečin. Samo nekaj zaskeli ali zbode, in že smo pri zdravniku. Slovenci veljamo za pridne porabnike najrazličnejših zdravil, med katerimi so seveda povsem običajni lekadoli, aspirini in podobno, kar nekaj pa je tudi tako imenovanih psihoaktivnih zdravil, ki tako ali drugače lajšajo različne tegobe, a sočasno vplivajo na naše vedenje in navsezadnje sposobnost sedenja za volanom in varnega upravljanja z vozilom. »Največ psihoaktivnih zdravil, trigonikov, je v skupini zdravil, ki delujejo na naše osrednje živčevje. Tudi nekatera zdravila, ki niso opisana kot psihoaktivna, nas lahko privedejo do močno zmanjšane vozniške sposobnosti. Zdravila za uravnavanje sladkorne bolezni nas lahko pripeljejo v stanje z nizko koncentracijo sladkorja v krvi (hipoglikemija), če ne znamo ustrezno uravnavati odmerka zdravila, obrokov hrane in telesne aktivnosti. V stanju hipoglikemije najprej občutimo lakoto, mišično šibkost, pričnemo se potiti, lahko pa se stanje poslabša do take mere, da smo zmedeni in ne moremo več pravilno presojati,« je povedala Majda Zorec Karlovšek z Inštituta za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani. Po njenem mnenju se v Sloveniji na leto predpiše okoli dva milijona psihoaktivnih zdravil, torej po en recept na vsakega prebivalca. Logično je, da ta zdravila uporablja le določena skupina ljudi, vprašanje je tudi, tako Karlovškova, koliko predpisanih in izdanih zdravil se dejansko porabi. »Ocene, koliko ljudi jemlje psihoaktivna zdravila in vozi, nimamo. Imamo pa podatke, koliko psihoaktivnih zdravil so zaužili tisti, ki so povzročili prometno nesrečo ali bili smrtno poškodovani v prometni nezgodi. Med smrtno poškodovanimi v Sloveniji, ki so vozili pod vplivom zdravil, se te številke gibljejo od enega do treh odstotkov, v drugih državah Evrope tudi do deset odstotkov,« še dodaja Karlovškova.

Zdravila so ustrezno označena

Kako zdravila vplivajo na voznikove sposobnosti, je seveda odvisno od samega zdravila. Ena zelo pogostih oblik sodobnih bolezni je depresija, ki jo spremljajo motnje koncentracije, zmanjšanje pozornosti, upočasnjenost, izredna utrujenost in zaspanost ali pa vzdražljivost in jeza. Verjetnost, da voznik z depresivno motnjo kaj spregleda v prometu ali povzroči nevarno situacijo, je večja kot v primeru enako stare zdrave osebe. Zdravila za zdravljenje depresije so v pomoč, da se ob redni in nadzorovani uporabi zmanjša pojavnost znakov, ki spremljajo bolezen, čeprav zdravila uvrščamo med psihoaktivna zdravila.

Torej, ko zdravila povzročajo zaspanost, težave s koncentracijo in z vzdrževanjem pozornosti, zamegljen ali dvojni vid, omotico, vrtoglavico, počasno odzivanje ali zmanjšano sposobnost koordinacije in drget, je bolje, da taka oseba ne sede za volan. A najhuje pri tem je, da oseba, ki jemlje taka zdravila, tega po navadi niti ne opazi. »Sami takih učinkov pogosto niti ne zaznamo ali na njih nismo pozorni, zato moramo ob vsakem novem zdravilu povprašati zdravnika ali farmacevta, ali je varno, da v času uporabe zdravila vozimo motorno vozilo,« še pravi Karlovškova.

Trigoniki so seveda ustrezno označeni že na embalaži, v navodilih za uporabo pa je dodatno opisano vse, kar ta zdravila povzročajo. Tako so zdravila označena na več načinov: s praznim trikotnikom v barvi teksta je označen trigonik, ob uživanju katerega velja relativna prepoved upravljanja vozil in strojev. Ker imajo taka zdravila zelo različen vpliv na posameznika, je treba pri vsakem pacientu posebej oceniti vpliv zdravila na zmanjšanje njegovih psihofizičnih sposobnosti; navodila o sposobnosti upravljanja vozil in strojev pri posamezniku izda zdravnik. Poln trikotnik v rdeči barvi označuje trigonik, ob uživanju katerega velja absolutna prepoved upravljanja vozila, vse dokler so učinkovine ali njeni presnovki še v telesu uporabnika. Vprašaj v barvi teksta predstavlja narkotik (označuje mamilo), klicaj v barvi teksta označuje omejeno količino enkratne izdaje zdravila.

Za nasvet vprašajte zdravnika ali farmacevta

A tudi druga zdravila, ki jih jemljemo vsak dan in jim laiki ne pripisujemo posebnih lastnosti, lahko vplivajo na voznika. »Tako tudi jemanje antibiotikov, ki jih vsi poznamo, lahko vpliva na delavčeve sposobnosti, ob tem pa seveda ponovno ne smemo pozabiti tudi znakov bolezni, zaradi katerih sploh jemljemo antibiotike. V zadnjih letih se je zelo povečala tudi uporaba različnih antihistaminikov, torej zdravil proti alergijam ali preobčutljivosti. V mnogih primerih so že sama stanja, zaradi katerih se predpišejo, nezdružljiva z delom, ob lažjih primerih, ko nas bolezen ne ovira bistveno pri delu, pa je pomembno, da nam predpišejo sodobna zdravila, ki ne vplivajo na psihofizične sposobnosti,« pravi Marjan Bilban, specialist medicine dela, prometa in športa z ZVD.

V javnosti se seveda veliko več govori o vlogi alkohola za volanom, nekaj manj o prepovedanih drogah, katerih pa je na naših cestah verjetno veliko več, kot je videti na prvi pogled, še najmanj pa se govori o zdravilih, pa čeprav se slovenski narod v povprečju vedno bolj stara in vedno več ljudi jemlje takšna ali drugačna zdravila. »Za razliko od alkohola, pri katerem je povezava med njegovo popito količino oziroma koncentracijo v krvi in njegovim vplivom na sposobnost upravljanja vozil in strojev določena, pri zdravilih takih mejnih vrednosti ne poznamo. Zato je pomembno, da se pred prvim jemanjem zdravila o njem pozanimamo pri zdravniku ali farmacevtu in se dobro seznanimo o njegovih morebitnih znanih vplivih na sposobnosti upravljanja vozil in strojev,« še dodaja Bilban.

In kaj na vse to pravijo pri policiji, ki se vsakodnevno srečuje s pojavom različnih zdravil in snovi v prometu? Problematiko vožnje pod vplivom drog in psihoaktivnih zdravil v cestnem prometu je slovenska policija pričela zaznavati v začetku devetdesetih let, po njihovih podatkih naj bi kar petina zdravil, ki so na trgu, zmanjševala odzivne sposobnosti, kar lahko ogroža varno udeležbo v prometu in upravljanje strojev. V različnih publikacijah o zdravilih in prometni varnosti pa so, tako na policiji, navedene ocene, da deset odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč uporablja zdravila, ki zmanjšujejo vozniške sposobnosti. Ob tem pa kar 80 odstotkov udeležencev v prometu, ki jemljejo zdravila, ne pozna njihovega vpliva na vožnjo.

Dovolj velik odstotek, da bi se morali tudi na tem področju še bolj temeljito in obsežno ukvarjati z resnim ozaveščanjem voznikov o vsem, kar zmanjšuje njihovo sposobnost za vožnjo. In še zanimivost: ženske so pogostejše uporabnice zdravil v vseh starostnih skupinah.