Ko je pred leti padla odločitev, da bodo Slovenskemu etnografskemu muzeju dodelili prostore na območju nekdanje vojašnice na Metelkovi, si verjetno nihče ni mislil, da je za Ljubljano to mnogo boljša izbira kot poslopje takrat prazne Mladike, ki stoji v neposredni bližini drugih »osrednjih« državnih muzejev. Mnogo boljša zato, ker je Ljubljana tako pridobila novo muzejsko četrt, s čimer se je del kulturnega in družabnega utripa iz strogega mestnega središča preselil tudi na njegovo obrobje. Na nekoč prehodnem mestnem območju so vzniknila nova prizorišča dogajanja in Tabor se je v zadnjih nekaj letih spremenil v eno najbolj dinamičnih in zanimivih mestnih sosesk. AKC Metelkova, Hostel Celica, Stara Elektrarna, trije muzeji in bližnji Kinodvor tkejo podobo kulturne četrti, ki bi bila kot taka mogoče še bolj prepoznavna, če bi številni prazni lokali postali prodajne delavnice mladih ustvarjalcev in oblikovalcev, katerih izdelke lahko kupiš v glavnem le na umetniških sejmih. Gonilna sila urbanega razvoja Tabora so nevladne kulturne organizacije, ki so prisotne oziroma delujejo v četrti. V ta namen je leta 2011 na pobudo Zavoda Bunker nastalo društvo Kulturna četrt Tabor; to povezuje lokalne nevladne organizacije in tu prisotne kulturne ustanove pri urbani regeneraciji prostora, ki je usmerjena zlasti v medsebojno povezovanje lokalne skupnosti ter vključevanje lokalnega prebivalstva v dejavnosti in vsebine, ki so jim v četrti na voljo.

Novost: »garažne prodaje«

Eden od gonilnih motorjev oživljanja Tabora je vsekakor projekt revitalizacije parka Tabor, ki predstavlja poleg AKC Metelkova ter muzejske ploščadi osrednjo odprto javno površino v četrti. Za projektom, ki se je začel leta 2010, stoji kulturno društvo ProstoRož, ki je zastavilo koncept oživitve parka v prostor druženja in preživljanja prostega časa ter skrbi za koordinacijo tedenskih dogodkov v parku, ki jih pripravljajo in izvajajo različne organizacije. Posamezne aktivnosti potekajo že med tednom, a sta petek in zlasti sobota tista glavna dneva, ko se v parku odvija celodnevni program. Če so petki predvsem v znamenju besed in branja iz knjig, so sobote rezervirane za pester nabor najrazličnejših sejmov, ki se zvrstijo skozi mesec in privabijo ljudi iz vseh delov mesta. Nostalgični sejem za vse tiste, ki imajo raje predmete s časovno patino, umetniški sejem za tiste, ki posegajo po unikatnih izdelkih domačih oblikovalcev, ter bolšji sejem za vse, ki bi se radi znebili kakšnega odvečnega predmeta v omarah. Če so bile takšne »garažne prodaje« še pred leti nekaj neobstoječega, so prav takšni projekti oživljanja mestnih predelov spremenili odnos do prodaje in kupovanja že uporabljenih predmetov in oblačil, do katerih je obstajal v družbi precej velik predsodek.

Drug zanimiv in hkrati pionirski projekt oživljanja degradiranih mestnih površin, ki se je zgodil prav na Taboru, predstavlja urbani vrt Onkraj gradbišča ob Masarykovi, ki je nastal na območju enega od mnogih opuščenih gradbišč v Ljubljani. Tukaj je vajeti vzelo v roke Kulturno-umetniško društvo Obrat, ki je s svojo vizijo prostorske intervencije ustvarilo novo funkcionalno površino za druženje okoliškega prebivalstva. Zgodba nastanka parka prav tako sega v leto 2010 in je povezana s spremljevalnim programom festivala Mladi levi, ki ga je organiziral Zavod Bunker. Danes, po skoraj treh letih obstoja, združuje vrt več sto ljudi. Kot je povedala ena od njegovih uporabnic, je skupnost z obstojem vrta pridobila to, da se ljudje med seboj poznajo, se pozdravljajo ali pa se zapletejo v pogovor na ulici. Oblikovanje vrta na Taboru ima kot primer dobre prakse širši pomen za razvoj in uveljavitev podobnih vrtov v Ljubljani ter za uporabo podobnih degradiranih mestnih površin.

Tabor ni edina soseska, v kateri nastopa kultura kot generator ali/in orodje preoblikovanja identitete soseske, oživljanja javnih površin ali aktivacije in povezovanja lokalne skupnosti. V zadnjih nekaj letih se je prebudilo tudi območje Šiške, ki ima s Centrom urbane kulture (Kino Šiška), Centrom sonoričnih umetnosti (Vodnikova domačija) ter Kreativno cono Šiška odprte možnosti za razvoj nove dinamične in kreativne mestne četrti. Moste so s prevetritvijo Španskih borcev ter klubom Zlati zob dobile organizatorje sosedskega dogodka Poletje v Mostah, ki je letos skupaj z Ano Desetnico privabil množico ljudi v druženje.

Uspeh in dolgoročnost aktivacije lokalne skupnosti in oživljanja javnega prostora je proces, ki ne prinaša takojšnjih rezultatov, temveč deluje na daljši rok. To pa prinaša predvsem težave s sofinanciranjem projekta za daljše časovno obdobje. Takšen projekt, kot ga predstavlja oživljanje parka Tabor, ne bi mogel živeti, če ne bi aktivnosti in dogodkov letno sofinancirali mesto, ministrstvo za kulturo, del pa je evropskih sredstev. Čeprav v času gospodarske krize v Sloveniji pogosto preberemo in slišimo, da kultura iz državnega ali občinskega proračuna predvsem odžira dragocen davkoplačevalski denar, ki bi ga bilo smotrneje porabiti za pomembnejše investicije, primer oživitve parka Tabor kaže, da prinašajo vložki v kulturo in finančna podpora projektom nevladnega sektorja mnogo večje koristi za družbo, kot znaša sama denarna vrednost investicije. Če pogledamo samo finančni del: po podatkih naj bi se vsak evro, investiran v projekte, povrnil v vrednosti dveh evrov, zato denar, ki se investira v projekte nevladnih organizacij, ni izgubljen denar.

Ne samo moje – skupno

Če pogledamo projekt Park Tabor: na eni strani takšni projekti omogočajo zaposlovanje v nevladnem sektorju, kar je v času, ko je zaposlovanje v javnem sektorju zamrznjeno, eden osrednjih mehanizmov zaposlovanja mladih. Dolgoročnost in učinkovitost projekta zahteva zadostne človeške vire, ki skrbijo za organizacijo, koordinacijo in promocijo dogodkov ter nadgradnjo projekta z novimi vsebinami. Na drugi strani so se za številne kulturne ustvarjalce, oblikovalce in umetnike odprle možnosti za izvajanje aktivnosti in prodajo izdelkov, ki jih je zaradi nespodbudne obdavčitve in s tem povezanih visokih trgovskih marž ter slabo razvitega trga težko prodajati v trgovinah in butikih. Takšne prodajne možnosti spodbujajo in omogočajo razvoj ter uveljavitev domače kreativne industrije, ki je v širši javnosti žal precej slabo prepoznana. Vse to pa v končni meri spodbuja kroženje denarja, kar je bistveno pri soočanju z gospodarsko krizo, iz katere se moramo pobrati.

Drug, enako pomemben segment je vezan na povezovanje lokalnega prebivalstva in s tem na razvoj občutka za skupnost in skupni prostor. Dogodki, ki redno potekajo na Taboru, omogočajo in spodbujajo takšno aktivacijo in povezovanje kakor tudi oblikovanje aktivne in kritične lokalne civilne družbe, ki soustvarja in vpliva na razvoj soseske kakor tudi širše družbe. Vendar je prav slednje za zdaj najtrši oreh celotnega projekta, kar priznavajo tudi nosilke projekta, ki so v letošnjo programsko knjižnico zapisale poziv okoliškim prebivalcem, naj počasi posvojijo skrb za prostor in postanejo bolj angažirani pri ustvarjanju prihodnosti parka. Park Tabor je resda oživel v živahno prizorišče dogajanja, ki pritegne ljudi iz različnih predelov Ljubljane, hkrati pa oživljanje soseske še ni prišlo na raven, ko bi lokalni prebivalci prešli iz pasivnih prejemnikov v aktivne (so)ustvarjalce in bi tudi sami postali aktivni (so)ustvarjalci podobe in identitete prostora.

Vendar to ni problem, ki bi toliko zadeval sam projekt oživljanja Tabora, temveč bolj širši odraz miselnosti družbe, v kateri so skrb za »moje« ter individualni svet posameznika in brezbrižnost do prostora daleč pred »skupnim« in skrbjo ter soustvarjanjem javnega prostora bivanja. Tudi zato so takšni projekti, ki si prizadevajo ustvariti občutek skupnega, skupne pripadnosti in skupne skrbi za okolje, v katerem živimo, tako zelo dobrodošli in potrebni.

SAŠA STAREC, etnologinja in kulturna antropologinja