Tako smo do trenutka pisanja videli 349 objav poslovnih rezultatov podjetij iz glavnega ameriškega indeksa S & P 500, kar predstavlja okroglih 70 odstotkov vseh, torej statistično gledano povsem dovolj veliko število za sprejemanje splošnih zaključkov. V 72,8 odstotka primerov so tako podjetja s svojimi objavami presegla pričakovanja analitikov, 25,5 odstotka objav je bilo slabših in slaba 2 odstotka skladno s pričakovanji. Po posameznih gospodarskih sektorjih so pričakovanja najbolj presegli sektorji finance, zdravstvo in potrošne dobrine, najbolj pa so razočarali materiali, telekomunikacije in osnovne potrošne dobrine. Primerno dobrim rezultatom smo videli rast glavnih delniških indeksov, S & P 500 pa tako ravno v trenutku pisanja teksta dosega nove najvišje vrednosti in je presegel naslednjo okroglo magično mejo 1700 indeksnih točk. Kaj pa pravijo fundamentalna vrednotenja, glede na to, da so vrednosti ameriških borznih indeksov rekordne? Pričakovano razmerje med ceno in dobičkom indeksa (P/E) tako znaša za glavni ameriški indeks 15,3 in je precej skladno z dolgoletnimi povprečji, vrednosti za evropske indekse pa so še nekoliko bolj ugodne. Nemški DAX tako trenutno kotira pri razmerju 12,4, britanski FTSE 100 pri 12,5, nič kaj dosti dražji pa ni niti francoski CAC 40 z 12,8. Še nekoliko bolj atraktivne vrednosti najdemo na rastočih trgih, kjer indeks MSCI rastočih trgov kotira pri pričakovanem razmerju P/E nekoliko pod 11. To pa očitno ni zadosten razlog za investitorje, saj rastoči trgi že dobri dve leti po donosu močno zaostajajo glede na svetovne trge. Od začetka leta 2011 beležijo solidne padce vrednosti glavnih indeksov, kar lahko pripišemo tudi zniževanju napovedi o gospodarski rasti posameznih največjih držav in selitvi kapitala na razvite trge, predvsem v ZDA. Splošna vrednotenja so torej solidna in podpirajo trenutne borzne vrednosti, kot vedno pa previdnost ni odveč, kar smo pogosto videli že v preteklosti.