V občini Kanal ob Soči še več kot polovica občanov, priključenih na javni vodovod, nima vgrajenega števca in vodo plačuje po pavšalu glede na število članov gospodinjstva. Pavšalistom obračunajo 4,5 kubičnega metra porabljene vode na mesec za vsakega člana, vsak kubični meter vode jih stane 21 centov. V Zagorju ob Savi je brez kakršnega koli vgrajenega merilnika še 240 gospodinjstev ali okrog 10 odstotkov vseh, priključenih na javni vodovod. Tudi oni za zdaj vodo plačujejo glede na število članov gospodinjstva. Za 1000 litrov morajo odšteti 46 centov. Njihov znesek na položnici pa je vedno enak, ne glede na to, ali z vodo varčujejo ali z njo izdatno zalivajo vrtove, perejo avtomobile ali polnijo bazene.
A tudi slednjim se čas izteka. Če v kratkem ne bodo vgradili števcev, jih po novem čakajo tudi dvakrat višje položnice. Država je namreč že lani v duhu gospodarne rabe pitne vode sprejela uredbo, ki določa, da se občanom brez vodomerov vodarina odmeri glede na zmogljivost priključka in ne več glede na število članov gospodinjstva. Občine morajo svoje odloke z novo zakonodajo uskladiti do februarja prihodnje leto.
Odslej položnice glede na zmogljivost priključka
V Komunalnem podjetju Zagorje ob Savi bodo strankam začeli vodo po novem obračunavati že z novim letom. Doslej so denimo štiričlanski družini pripisali zanjo povprečno porabo vode 18 kubičnih metrov vode na mesec. Tistim, ki si števca do konca leta ne bodo uredili, bodo odtlej položnico izstavljali glede na zmogljivost priključka, kar ob povprečnem gospodinjskem priključku pomeni 36 kubičnih metrov vode na mesec. Razlika v ceni bo tako dvojna: z 8,28 evra se bo samo osnovni strošek vode brez taks povzpel na 16,56 evra. Direktor komunale Sandi Grčar pojasnjuje, da velikega povpraševanja po vgradnji števcev še ni, tudi zato, ker so ljudje trenutno na dopustih. Prepričan pa je, da je to prava odločitev, kot tudi to, da je voda pri nas zelo poceni in ostaja socialna dobrina – ne glede na to, kako se obračunava.
Grčar tudi ne opaža, da bi ljudje brez števcev nekoristno in negospodarno porabljala vodo – ali pa to ni tako velik problem, glede na to, da jim vode v Zasavju le redko primanjkuje. Veliko več vroče krvi je zalivanje s pavšalom v zadnjih letih povzročalo v Kanalu ob Soči, občini, kjer so tudi letos morali med prvimi omejiti uporabo pitne vode iz vodovodov. Župan Andrej Maffi pojasnjuje, da je vgradnja števca pri vsakem uporabniku zelo velik in drag podvig, ki se ga organizirano lotevajo le tam, kjer vodovode obnavljajo ali gradijo nove. Koliko je zaradi tega zlorab in negospodarnega ravnanja? Vedno manj, je prepričan, saj porabo vode nadzira redarska služba. Je pa bilo v preteklosti tega veliko, kar nekaj vasi so morali zaradi cevi, speljanih po njivah, z vodo dodatno oskrbovati gasilci s cisternami.
Dobrina, ki je ne bi smel nihče zaračunavati
Mnogi so prepričani, da se bodo cevi na njivah še vedno pojavljale vse dotlej, dokler bo voda tako poceni. A ekolog dr. Gorazd Pretnar ima drugačno mnenje. Zagovarja stališče, da je voda dobrina, ki je ne bi smel nihče zaračunavati, edini upravičeni stroški so po njegovem stroški distribucije in gradnje vodovodnih omrežij. Tukaj bi bil pavšalni sistem obračunavanja povsem na mestu in celo bolj pošten, danes pa res zna biti krivičen do tistega, ki porabi manj vode, a jo plača ravno toliko kot njegov razsipni sosed.
