Prav pozornost legendarne 40-letne norveške gorske kolesarke, ki je zmagala v letih 2003 in 2006, v visokogorskem Vallnordu pa je bila tik pred Žakljevo, kaže na izjemno težo, ki jo ima svetovni pokal. Po vseh merilih se zlahka primerja s kristalnim globusom v smučarski sferi. Čeprav je v kraljevski disciplini gorskega kolesarstva le šest dirk, so vse še toliko bolj pomembne. Po četrti dirki – sledita še preizkušnji v kanadskem Mont Sainte Anne čez deset mesecev in norveškem Hefjellu čez mesec in pol (vmes pa je svetovno prvenstvo v Južni Afriki) – ima kolesarka Unior Tools že 160 točk naskoka. Po točkovni lestvici (250 točk za prvo, 200 za drugo, 160 za tretje... 66 točk za 20. mesto) je to prednost enega tretjega mesta.

Če bi zanemarili vidik odstopa zaradi padca ali okvare, kar v gorskem kolesarstvu vedno preti, je to ogromna prednost. Žakljeva se tega zaveda. »Dirka v Andori je bila zelo pomembna, nemara prelomna. Ohranila sem prednost, in to je najpomembnejše. Sedaj bom lahko nadaljevala bolj sproščeno. To je bila prva dirka drugega dela sezone, potem ko sem s prvim opravila izjemno. Imela sem več treme in manj samozavesti, potem ko me je Blaža Klemenčič na državnem prvenstvu postavila na realna tla. Pa še dirka je bila na veliki nadmorski višini. Zato si nisem upala tvegati, voziti na polno od starta in se zaradi tega nisem vmešala v boj za zmago. A sem po ogledu posnetka ugotovila, da mi tak pristop ni škodoval, saj bi bilo nemara prav vseeno, če bi bila peta z 20 sekundami zaostanka ali z 1:24, kot sem bila. Pa še zmaga bivše olimpijske zmagovalke Sabine Spitz je bila zame usluga, saj zaradi odsotnosti na prvih dirkah ni več tekmica za skupno zmago,« je analizirala, potem ko je bilo peto mesto celo najslabša uvrstitev sezone.

Ob četrtem mestu na uvodni dirki imata zmagi v češkem Novem mestu in italijanski Val di Sole veliko težo, pa ne zgolj zato, ker so uspeh po slovenski zamisli v ameriškem proizvajalcu koles Trek posebej zaznamovali na njeno unikatno tekmovalno kolo sponzorskih barv Uniorja. Čeprav je najmlajša izmed vodilne osmerice in na vse dirke prihaja cvet pokalnih zmagovalk, olimpijskih in svetovnih prvakinj petnajstletnega obdobja, s kraljico cestnih dirk Marianne Vos vred, se vloge kraljice sezone kolesarskih stezic zaveda.

»Italijanka Eva Lechner (zmaga, peto, 13. in 3. mesto, op. a.) je zagotovo najbolj nevarna, ker je najbližje. Tudi Čehinja Katerina Nash (10., 7., 2., 2.) in Poljakinja Maja Wloszczowska (2., 2., 11., 11.) zaostajata tja do 210 točk. Vem pa, da nobene ne bo lahko loviti. Imam lepo prednost, a je še vse odprto, saj zmagovalka dobi 250 točk. Zavedam se, da bom morala biti pozorna na vse podrobnosti, voziti zbrano in biti dobra na obeh preostalih dirkah. Po svoje pa se že veselim odhoda v Kanado, kjer sem se vedno dobro počutila. Tudi proga mi po tehnični zahtevnosti ustreza bolj, kot mi je v Andori,« se veseli bližnjega odhoda v Kanado.