V juliju se je nekoliko poslabšalo zaupanje v predelovalni industriji. Vrednost indeksa je bila za 3 odstotne točke slabša ocena kot mesec prej, a dolgoročnejša dinamika je pozitivna – od oktobra 2012 se je izboljšala za 12 odstotnih točk. Podjetja med najbolj omejujoče dejavnike uvrščajo nizko domače in tuje povpraševanje, gospodarsko negotovost, finančne težave in neporavnane obveznosti. Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno že drugi mesec ostaja na ravni 15 točk, kar je za 19 odstotnih točk več kot v maju. Podjetjem iz panoge najbolj škodijo nizko povpraševanje, visoki stroški dela in močna konkurenca.
Indeks zaupanja v gradbeništvu se je v juliju zmanjšal za odstotno točko. Če pogledamo daljše obdobje, lahko opazimo, da je trenutna vrednost (–22) za kar 40 odstotnih točk višja kot v aprilu 2010, trend pa je pozitiven že več kot 3 leta. Po mnenju predstavnikov podjetij bi se stanje v sektorju izboljšalo, če bi okrevalo povpraševanje, se zmanjšala konkurenca, stroški dela pa znižali. Nekoliko se je izboljšalo stanje na področju storitvenih dejavnosti. Vrednost kazalnika znaša –11, kar je za 3 odstotne točke več kot junija. Stanje na omenjenem področju se je začelo izboljševati že novembra lani. Poslovanju podjetij iz sektorja škodijo šibko povpraševanje, finančne težave in pomanjkanje delovne sile.
Zaupanje potrošnikov se je v primerjavi z majem in junijem nekoliko izboljšalo (z –38 na –37). A vrednost kazalnika je le 8 odstotnih točk nad najnižjo vrednostjo v zadnjih desetih letih, doseženo septembra lani. Manj spodbuden je tudi podatek, da je zaupanje potrošnikov na primerljivo nizki ravni kot na koncu leta 2008.
Rezultati ankete niso nepričakovani in presenetljivi. Stanje slovenskega gospodarstva se le počasi izboljšuje. Ključ za izhod slovenskega gospodarstva iz krize mnogi vidijo v sanaciji bančnega sistema, večji plačilni disciplini in osredotočanju podjetij na mednarodne trge. A hitrost zdravljenja bi se pospešila tudi ob bolj optimističnem razpoloženju potrošnikov. Z manj strahu in negotovosti bi se namreč povečalo domače povpraševanje, izboljšali bi se rezultati poslovanja podjetij, s čimer bi se zagnalo zaposlovanje in rast plač, kar pa bi spet dvignilo zaupanje potrošnikov in krog bi se začel znova.
