Trnfest je v začetku devetdesetih let presekal poletno mrtvilo v prestolnici, odprl je prostor, kjer ni bilo mogoče le konzumirati kakovostne, predvsem alternativne glasbe in kulture, temveč je v intimnem vzdušju spodbujal tudi lagodno druženje ob večerih. Čeprav se mlajše generacije zaradi poplave drugih dogodkov ne zavedajo ravno dobro, v kolikšni meri je v kulturnem smislu pripomogel k prebuditvi Ljubljane, se vsako poletje množično zgrinjajo na Kudovo dvorišče. Trnfest namreč na oder vselej pripelje izvajalce, ki niso ravno redni gostje drugih festivalov, drugi močan adut festivala, skoraj gotovo močnejši od prvega, pa je seveda brezplačnost. Kljub finančni podhranjenosti društva organizatorji Trnfesta niti letos niso razmišljali o uvedbi vstopnine. Preverjeno je namreč, da vstopnina, pa čeprav simbolična, odžene številne obiskovalce, saj mnogi razmišljajo, da si za nekaj evrov raje privoščijo kakšno pivo več. Povrhu je konkurenca brezplačnih prireditev danes že kar močna; uvedle so jih študentske organizacije, sledile pa so jim predvsem posamezne občine, ki želijo svoje pročelje prikazati kot čim bolj bleščeče ter na tak način primamiti turiste in druge obiskovalce.

Verjamem, da so mnogi pretreseni, ker se festival z več kot dvajsetletno tradicijo po vsej verjetnosti poslavlja, a njegovo občinstvo se, čeprav Trnfest ponuja več kot mesec dni brezplačnih dogodkov, nikoli ni posebej trudilo, da bi mu finančno pomagalo ostati nad gladino. Organizatorji vsako leto moledujejo obiskovalce, naj kupijo vsaj kakšno priponko ali majico društva, a iztržek je bil vselej izjemno skromen. Pred nekaj leti je Trnfest gostil okoli 55.000 ljudi, prodanih pa je bilo tristo priponk. Da sploh ne omenjamo množičnega tihotapljenja pijače na festivalsko prizorišče. Tudi sicer takrat, ko KUD Franceta Prešerna pobira vstopnino za dogodke, ki vznikajo v produkciji društva, poslušalcem in gledalcem v zadnjih letih običajno ni treba ravno čakati v dolgi vrsti za vstopnico. Povrhu se obiskovalci Trnfesta društvu pogosto »odkupijo« tako, da s pijančevanjem ali uriniranjem po okoliških ulicah kalijo nočni red in mir, zaradi česar se je društvo moralo že večkrat zagovarjati tudi na sodišču. Ob vsem tem je bil festival na noge postavljen iz leta v leto z manjšimi sredstvi, saj so se mu poleg tega, da je proračun klestila Mestna občina Ljubljana, odpovedovali tudi razni sponzorji. Zakaj? Menda ravno zaradi govoric, da je društvo v velikih dolgovih. Logično, če je nekdo že na tleh, ga še dvakrat brcnimo.

Trnfestu doslej vsaj na videz nič ni prišlo do živega, saj so ga izpeljali celo tedaj, ko ni imel dovoljenja in so policisti zato dan za dnem organizatorjem izročali vabila k sodniku za prekrške. A niso vrgli puške v koruzo, temveč raje nastavili škatlo, v katero so pobirali prispevke za plačilo kazni. Tokrat pa bo očitno prišlo do predaje. Za zdaj kaže, da bo s prodajo stavbe v Trnovem poniknil tudi Trnfest, saj organizatorji menijo, da bi s premikom na drugo lokacijo izgubil svoj čar. Verjetno bi ga res; samo pomislite, kaj se je zgodilo z Rock Otočcem, ko so ga premestili v prestolnico.