Kljub daljšemu sušnemu obdobju in vročinskemu valu je raven podtalnice po mnenju strokovnjakov še dovolj visoka in vode za zdaj še ne primanjkuje. A sadjarji in poljedelci kljub temu že dolgo ne sedijo križem rok. Specialist za sadjarstvo iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica Ivan Kodrič opozarja, da če v Vipavski dolini breskev že lep čas ne bi namakali, danes ne bi imeli česa obirati. Suša načenja tudi že nasade češenj in nasade mladih sadnih dreves. »Trenutno ni nasada, ki ga ne bi namakali, če le želimo iz njega dobiti kaj pridelka,« dodaja sadjar Franc Živec iz Vitovelj. »Ne vem, če bo med 50 in 70 odstotki letine,« letošnjo bero breskev predstavi Živec. Najprej jih je prizadel majski mraz, soočajo se s sadno gnilobo, zdaj jih močno stiska suša, za nameček pa še mrzla in umazana voda iz zadrževalnika Vogršček, iz katerega namakajo nasade.
»Doma breskve peremo, posebno rdeče, na katerih se kaplje umazane vode najbolj poznajo. Problem je, ker se sistem polni z dna zadrževalnika in ne s površine. Poleg tega je sistem še pokvarjen, ne dela samodejno. Človek mora fizično zjutraj vodo vklopiti, ko je napolnjen rezervoar, jo moramo izklopiti, in ko to vodo porabimo, je ni več. En človek je zaposlen samo s tem,« pravi Živec. Kodrič dodaja, da namakanje tudi ni optimalno. Zaradi padanja pritiska vode namreč sistem vklapljajo le vsak drugi dan.
Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje težavam sadjarjev prikimavajo, saj da tehnologija namakalnega sistema ne zagotavlja filtriranja vode pred vtokom v primarni vod namakalnega sistema, zato lahko mulj in tudi drugi večji predmeti neovirano zaidejo v namakalni cevovod. Vode za namakanje s površja ne zajemajo že vse od leta 2008, ko so se na zadrževalniku začela prva vzdrževalna dela zaradi puščanja sistema. Namakanje z vodo neposredno prek cevi talnega izpusta naj bi bil tedaj le začasen ukrep, a na ministrstvu priznavajo, da se še vedno izvaja. Lani so končali prvo fazo sanacije zadrževalnika in ga za poletno namakalno sezono znova napolnili. Obljubljajo, da bodo težave odpravili z dokončno, drugo fazo celovite sanacije infrastrukture na pregradi zadrževalnika. Čeprav se v Vipavski dolini med kmeti že govori, da naj denarja za drugo fazo obnove z vzpostavitvijo odvzemnega objekta na površini akumulacije ne bi bilo več, pa na ministrstvu odgovarjajo, da je ta še vedno predvidena za naslednje leto.
Ob tako veliki porabi vode si sadjarji težko pomagajo z lastnimi zadrževalniki vode. »Posamezni obstajajo, a imeti morajo dovolj velik zadrževalnik in zadosten vir vode. V tem času za hektar breskovega nasada namreč potrebujemo kar 70 kubičnih metrov vode na dan,« pravi Kodrič.
