Leta 1985 je Hawking dobil pljučnico, ki je bila skorajda usodna zanj, kakor tudi za napol napisano uspešnico 'Krajša zgodovina časa', ki so jo kasneje prodali v večmilijonski nakladi, poroča Sunday Times.
Rešila ga je njegova prva soproga Jane Hawking, ki je zavrnila odklop aparatov, od zdravnikov v Švici pa zahtevala, da njenega soproga spustijo nazaj v Cambridge. Čeprav zaradi zdravljenja (ki mu je rešilo življenje) ni mogel več govoriti, pa je Hawking, ki je že v mladosti zbolel za boleznijo gibalnih nevtronov, uspel dokončati knjigo, s katero si je prislužil svetovno slavo in priznanje.
»Zdravniki so mislili, da zame ni več upanja, zato so Jane ponudili možnost odklopa aparatov,« je 71-letni znanstvenik dejal v dokumentarnem filmu. »Tedni intenzivnega zdravljenja, ki so sledili, so bili najtemačnejši v mojem življenju. Zdravila so sčasoma začela delovati, vendarle pa zaradi majhnega reza v vratu nisem mogel več hoditi. Takrat se mi je zdelo, da so sanje o dokončanju knjige za vedno izgubljene,« je zaključil.
Hawking v filmu odkrito spregovori o dveh propadlih zakonih (v drugo se je oženil z medicinsko sestro Elaine Mason), pa tudi o nenehnih težavah z zdravjem. Dokumentarni film bo prikazan še letos, v približno istem času pa bo izšla še njegova biografija.
