Uspešno ugotavljanje zemljepisne dolžine, širine in nadmorske višine je po navedbah Evropske komisije konkreten dokaz, da je evropski program satelitske navigacije sposoben zagotoviti zelo natančne podatke o zemljepisnem položaju za navigacijske naprave v vozilih ali za druge sprejemnike.
Zemljepisni položaj so določili z uporabo štirih satelitov Galileo, ki so bili izstreljeni v oktobru 2011 in 2012, ter z zemeljsko infrastrukturo evropskega programa satelitske navigacije, ki vključuje nadzorna centra v Fucinu in v nemškem Oberpfaffenhofnu ter globalno omrežje zemeljskih postaj.
Za določanje tridimenzionalnega zemljepisnega položaja so potrebni najmanj štirje sateliti. Ker pa je postavitev štirih satelitov Galileo istočasno vidna največ dve do tri ure dnevno, se bo z namestitvijo dodatnih satelitov in vklopom dodatnih zemeljskih postaj to izboljšalo.
Tajani je napovedal, da se bodo izstrelitve satelitov nadaljevale, tako da bodo prve storitve sistema Galileo na voljo konec leta 2014, celotna infrastruktura pa naj bi bila na voljo leta 2015.
"Natančnost pri določanju zemljepisnega položaja, ki smo jo dosegli z zgolj štirimi sateliti Galileo, je dokaz sposobnosti evropske industrije, hkrati pa je pomemben napredek pri zagotavljanju prvih storitev v oktobru 2014. Redni uporabniki bodo s tem dobili izboljšano satelitsko navigacijo, odprle pa se bodo nove poslovne priložnosti, ki jih v trenutnih gospodarskih razmerah nujno potrebujemo," je povedal italijanski komisar.
Galileo, ki bo pod nadzorom civilnih oblasti EU, naj bi ob zaključku vzpostavljanja sistema obsegal 26 operativnih satelitov in tri rezervne, kar bo skupno šest več od danes najširše uporabljenega sistema GPS, ki ga nadzoruje ameriška vojska.
S sistemom Galileo želi EU konkurirati obstoječemu prevladujočemu ameriškemu sistemu GPS ter kitajskemu Compasu in ruskemu Glonasu, ki sta še v razvoju.
Evropski sistem satelitske navigacije naj bi za več kot dvakrat izboljšal zmogljivosti GPS ter signale na oddaljenih območjih na severu Evrope in v velikih mestih, kjer so motnje zaradi nebotičnikov. Prav tako naj bi bil Galileo natančnejši.
Galileo bo ponujal pet vrst storitev, od brezplačne, javno dostopne, namenjene široki uporabi, prek take z omejenim in plačljivim dostopom za podjetja, do storitve, ki bo namenjena institucijam EU ter organom držav članic (tudi vojski), kjer bodo podatki tajni ter močno zaščiteni.
Konec leta 2014 bo Galileo zagotavljal odprto storitev, namenjeno širši javnosti, regulirano storitev, namenjeno javnim ustanovam, ter storitev iskanja in reševanja.
V Bruslju poudarjajo, da Galileo in vesoljska industrija na splošno predstavljata veliko priložnost za Evropo, tako za vsakodnevno življenje evropskih državljanov kot za gospodarstvo.
Z Galileom bo namreč na voljo vrsta novih poslovnih priložnosti za proizvajalce opreme, razvijalce aplikacij in ponudnike storitev, za katere je zanesljivost ključnega pomena. Glede na to, da postajajo prednosti sistema Galileo oprijemljive, komisija industrijo ponudnikov poziva, da se že zdaj začne pripravljati na te priložnosti.
