Smo se pač sprijaznili s tem, da je normalnost že zdavnaj emigrirala. Tako kot zdaj bežijo mladi in malo manj mladi v Avstralijo, Ameriko in Evropo. Ko je bivši košarkar Aljoša Žorga govoril o bližajočem se evropskem prvenstvu v košarki, je kot največjo prednost prvenstva omenil občutek, da lahko zmagujemo. Po njegovem se vsak dan srečujemo samo še s porazi. Vse malodušje je logična posledica prevladujočega duha, da so zmage rezervirane samo še za druge. Tudi za tiste, ki so se v četrtek slikali z našim predsednikom na Brdu. Predsednikom, ki ni le izgubil stika z realnostjo, ampak je začel graditi vzporedno realnost. To, da Borut Pahor dva dni pred dogodkom voditeljico Odmevov Rosvito Pesek pokliče na Brdo na ekskluzivni intervju, je navadna afnarija. Po končanem pogovoru potem Rosvita vsem nam sporoči, da se spet vračamo nazaj na staro mesto. Da je bil tisto le eskapizem, ki ga ne smemo jemati preveč resno. Namreč, največja bizarnost je bila scenografija. Intervju se odvija v prostoru, kjer se vse blešči od zlate barve. Zlati stoli, zlata mizica in zlato ogledalo. Pustimo ob strani dejstvo, da predsednik lepo govori in je zaskrbljen za prihodnost. Skrbeti nas mora sporočilo, ki ga vidimo. Medtem ko vsa dežela javka in se krči pod bremeni požrešne države, se najvišji predstavnik slika v zlatem okolju. Nekako v slogu – če nimajo državljani za kruh, naj pa mlatijo potico in pršut.

Ta izguba kompasa in tal pod nogami ni nič novega za naše politike. Prepričani, da se svet vrti okoli njih in zaradi njih, so nas pripeljali v pekel. Saj je navsezadnje res tako vroče. Edina, ki se vede, kot da smo sredi zime, je napovedovalka vremena Tanja Cegnar. Za njo ni sprememb. Jasno, saj se tudi sama ni spremenila. Je institucija, ki dela resno konkurenco Janku Šoperju. Oba sta z videzom ostala v osemdesetih. In tudi z napovedmi. Še vedno držimo pesti, da bo Tanja napoved izpeljala do konca, še vedno se bojimo, da ji bo zmanjkalo glasu, in še vedno čakamo na en njen nasmešek. Nič od tega. Le hladna visokofalzetna razlaga, da nam ne bo lahko preživeti v peklu.

Te dni se lahko nasmejimo le ob reklamah. V eni nas prepričujejo, da s tropskim sprejem na smrt preplašimo tigraste komarje, v drugi pa nam tip razlaga, kako je očka spet junak, ker uporablja pravi pralni prašek. Še več. Vse opere na en mah in ima tako več časa zase. Pravi kader za predsednika kakšne nove politične stranke. Je junak, ima čas in zna vse počistiti. In ne sme slišati Petra Mlakarja, ki nam poleti priporoča predajanje mesenim užitkom. Politiki tako ali tako ne morejo uživati, saj še vedno iščejo podatke, kje sploh smo…