Čeprav je definicija lahko izmuzljiva, so zaradi terorizma načeloma ogrožena človeška življenja, predvsem tudi čisto nedolžnih ljudi. Poglejmo v malo bolj oddaljeno, skoraj evropsko soseščino. Pred leti je naš bivši varuh Hanžek pisal o tem, kako je Rusiji v kratkem času uspelo uničiti prej vsaj za silo oziroma enakomerno slabo – nikakor pa ne katastrofalno – delujoč zdravstveni sistem. V nekaj letih je zaradi tega umrlo več ljudi, kot sta jih uničili atomski bombi na Hirošimo in Nagasaki skupaj. Trg, liberalizacija, svoboda blaga in storitev, globalizacija, bolonjski recepti, potem pa še neizogibno varčevanje ter odrekanje osnovnim dobrinam in pravicam – ves ta opevani energetski koktajl prinaša dokazano osiromašenje na mnogih področjih in enako dokazano zagotovljeno bogatitev tistih, ki so že zdaj med najpremožnejšimi. Poznate terorista ali skupino, ki bi ji uspel podoben podvig?

V Sloveniji se ena močnejših protestnih skupin oblikuje prav iz ljudi, ki jim je prednostna skrb ohranitev kvalitetnega javnega zdravstva. Med njimi so taki, ki se že dolga leta borijo proti finančnemu terorizmu vplivnih posameznikov. Ti preusmerjajo državni denar v zasebne tokove s pomočjo grešno drage opreme ali pa gradbenih poslov, vključno z instalacijo domnevnih naprav, ki jih nihče ne potrebuje, pa se nekako spregledajo v zapleteni dokumentaciji. Če člani kakšne komisije, ki se loti temeljitejšega pregleda porabe sredstev, ugotovijo, da gre za kriminal, hitro izgubijo mesto v komisiji. Denar, ki bi lahko reševal življenja in zdravje, odhaja na Deviške otoke. Tam krepi zdravje redkim izbrancem.

Naj samo na kratko ponovim izrabljeno temo: bivši evropski komisar za človekove pravice Hammarberg je izjavil, da v mirnodobnih evropskih razmerah ni videl dejanja, ki bi bilo po načinu izvršitve, obsegu in posledicah podobno slovenskemu izbrisu. In Bavčar, takratni notranji minister, še pred dnevi znova zatrdi, da leta 1992 nihče ni bil izbrisan. Njegova izjava je blizu kaznivemu dejanju zanikanja hudodelstva. Izbris formalno ne spada sem, vsebinsko pa mu povsem ustreza že ustaljeno poimenovanje »administrativni genocid«.

Imate pred očmi terorista ali skupino njih, ki bi jim uspelo s premišljenim navodilom poskrbeti za civilno smrt 25.000 ljudi in tudi za dejansko nekaterih med njimi? Seveda je bilo delo razdeljeno. Načrtovalci si niso mazali rok. Naredili so podobno kot nekdaj tisti, ki je zgolj načrtoval vozni red vlakov v taborišče. Dokumente so uničevali drugi – vestni in poslušni uradniki.

Poznate teroriste, ki bi s sprejetjem enega samega predpisa spravili v eksistenčno stisko desettisoče ljudi? To uspe v Sloveniji, kjer vlada pripravi ZUJF, vsi resni pravniki opozarjajo na neustavnost, ki jo sodišče kasneje tudi ugotovi, parlament pa odigra vlogo zvestega in zanesljivega rablja vladne obsodbe umiranja državljanov na obroke. Ali obstaja po preprosti definiciji terorizma kakšno bolj grozeče telo, kot je parlament?

Mimogrede – temu parlamentu, v katerem so še v vsakem mandatu gnezdili tudi kriminalci, prevladujejo pa vselej moralne mediokritete, dajemo pooblastilo, da odloča, kdo je na primer dovolj dober za sodnika. Slediti bi morali vsaj dve vrstici nežmahovskih klicajev in vprašajev.

Strokovnjak, ki je predstavil ugotovitve o slovenskem terorizmu, je pred leti objavil izčrpno analizo o nevarnostih, ki prežijo na slovenske sodnike. Med drugim jim je svetoval, naj se ne družijo z neznanimi ljudmi (na primer v dvigalu), pod okna svojih hiš naj posadijo bodičasto grmovje, da bodo otežili dostop teroristom, predvsem pa naj skrbijo za telesno kondicijo, da bodo v primeru neuspelega atentata hitreje ozdraveli.

Vse prav in premišljeno. A je spregledal, kot bi še marsikdo, da napadalci na pravosodje prihajajo skozi glavna vrata, nezakrinkani in s smehljajem na obrazu, darove noseč. Prinašajo uredbe in navodila, s katerimi se sodnikom jemlje samostojnost, to pa je edino, kar sodnika – poleg spoštovanja zakona – konstituira. Timeo Danaos et dona ferentes. (Boj se jih, čeprav pravijo, da prihajajo na pomoč).

Gremo na ceste, tam se umira. Ne zaradi demonstracij, pač pa zaradi prometa. Dvajset mrtvih, leto za letom, nekaj njih na istem mestu, na nekaj kvadratnih metrih, kjer je nezavarovan železniški prehod. Šele potem prekinemo morijo s postavitvijo zapornice. Štirideset smrti manj samo v enem letu, ko je končno zgrajen odsek avtoceste. Zakaj ne prej, če točno vemo za vzrok in posledico? Terorizem iz malomarnosti? Pravo tega pojma sicer ne pozna, življenje pa pozna posledice.

Pa še malo k poosebljenemu terorizmu. Je Krkovičeva četa, ki je bila leta 1994 po pisnih virih pripravljena narediti nekaj takega kot državni udar, primer teroristične skupine ali bi jih morali šteti med morebitne osvoboditelje? Najbrž odvisno od perspektive. Meni je bližja prva.

Je enota policije, ki je še pod Janševo in Gorenakovo oblastjo podtikala molotovke in granitne kocke na Metelkovo, protiteroristična ali teroristična enota? Spet odvisno od (politične in ne strokovne) perspektive.

Pa zapustimo te nevarne domače vode. Je Merklova z bruseljsko trojko in podobno kompanijo, ki spravlja na kolena cele države, notranji ali zunanji sovražnik? Ne vem točno, kam bi jo dal. Naš multipraktični predsednik jo je sicer skušal pomiriti z ogromnim pušeljcem, ki ji ga je pritisnil na prsi, potem ko ga je pretihotapil mimo vseh varnostnih sistemov. Še elitni nemško-turški enoti varnostnikov (saj poznate Cobro 11), odreveneli od presenečenja, ga ni uspelo pravočasno onesposobiti. Si je izprosil – oziroma Sloveniji – nekaj odloga pred eksekucijo?

Gre morda za prijatelje? So tile bližnji taki kot Američani, ki so z denarjem zrušili mnoge južnoameriške demokratične režime? Če slučajno ni šlo takoj, so na denar neodzivni predsedniki postali občutljivi za letalske nesreče. Ne vem kaj dosti o terorizmu, a spomnim se avtobiografske knjige in dokumentarnega filma Izpovedi ekonomskega morilca (Confessions of an Economic Hit Man) avtorja Johna Perkinsa. Tam se pojavljajo podobni igralci kot v naši bližini – finančne institucije, ki jih politika spretno uporabi kot odrešenike. V resnici so zavojevalci, ki iz tujih držav delajo svojo suženjsko silo.

Poznate kakšno teroristično skupino, ki bi ji v nekaj letih uspelo spraviti na kolena države z milijoni prebivalcev?

Morda bo potrebna nova definicija terorizma. Tistih sto in še petdeset povrhu, ki smo jih uradno našli, pošljemo na krajši tečaj socialnih veščin in obvladovanja jeze, pa bo zagotovo mir. Ne vem pa, kaj narediti s temi drugimi. Ob večdesetletnih izkušnjah s prevzgojo tudi najbolj motenih osebnosti nimam recepta zanje. Ali, kot sem nekoč že rekel: poleg drugega posla se ukvarjam tudi z ljudmi, da bi bili manj agresivni. Moje stranke so kriminalci in politiki. Pri prvih je nekaj upanja.