12 tez za novi davek na nepremičnine

Vendar sta z ministrom v zakonski osnutek vnesla cilje, načela in poglavitne rešitve, ki se zde sui generis, v kolikor niso navezane na zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) iz maja 2012 in na glede nepremičnin sprideni zakon o izvrševanju proračunov RS 2013 in 2014 (ZIPRS1314) iz decembra 2012. Za razliko od vajinega koncepta trajne obdavčitve tako »aktivnega« kot »pasivnega« nepremičnega premoženja je bil Janša-Šuštaršičev koncept začasno obdavčiti samo »pasivno« nepremično premoženje večje vrednosti v lasti istega lastnika, ki ni v poslovni funkciji, kar naj bi menda v proračun prineslo 160,000.000 evrov. Drugi ministri, ki so praviloma obremenjeni s kontinuiteto neustavnosti, nezakonitosti in jalovosti na področjih, ki jih pokrivajo, pa vama tudi niso postregli z obvezno ustavno podlago, konceptom reforme zemljiške politike in posameznimi rešitvami na svojih področjih. Večina jih v taki ali drugačni funkciji nosi tudi breme protiustavnega opuščanja nadzora nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti, pa tudi breme ljubljanske nepremičninske izkušnje, vključno z mrtvim projektom »Ljubljana – glavno mesto RS«, ki sta ga vodila dr. Virant in župan Janković.

Da se morata z ministrom odreči kontinuiteti z ZUJF in ZIPRS1314, je dokaz mizeren davčni izplen v letu 2012 celo pod milijonom evrov in napovedani izplen okoli 20 milijonov evrov v letu 2013. Prvi je rezultat protipravnega (Pojasnilo MF, številka: 007-253/2012/131 iz avgusta 2012) tovarišijskega dobrikanja jalovega ministra Šušteršiča »gospodarstvu«, beri: lastnikom presežnega »mrtvega kapitala« izven funkcije oziroma generatorjem avtohtone nepremičninske krize (bankam, lizing hišam, lizingojemalcem, nemarnim občinam, »profitnim« stanovanjskim skladom, stečajnim upraviteljem, nepremičninskim lobistom, prepotentnim »razvojnim« birojem, gradbenikom, lastnikom drugim pripadajočih stanovanjskih funkcionalnih zemljišč, špekulativnim velikim lastnikom nezazidanih stavbnih zemljišč…), drugi pa rezultat »legalizacije« taistega dobrikanja z ZIPRS1314, ker, seveda, jalova Janševa vlada ne zdrži zakonov lastne koalicije. Kdo bo odgovoren za tak mizeren izplen, ki ne upravičuje niti uvedbe Zujfa samega? Janša, Šuštaršič ali njegova jalova Davčna uprava RS, Černač ali njegov jalov Register nepremičnin? Kdo bo odgovoren, da je obdavčenje doletelo le zasebni stanovanjski fond z urejenim lastništvom, (neprofitnim) najemodajalstvom in pravilnim ovrednotenjem, na drugi strani pa ni doletelo vsega ostalega nepremičnega premoženja, praviloma z malomarno in špekulativno urejenim lastništvom in ovrednotenjem?

Tudi osnutek zakona o davku na nepremičnine ne razbremenjuje stanovanjskega premoženja, malomarnosti in špekulativnosti drugod pa pušča prosto pot še kar lep čas in brez sankcij. Registru nepremičnin omogoča neažurnost in malomarnost kar po defaultu, kar je idealen micelij korupcije, ko mala sistemska ali tolerirana »zamuda« vnosa izvornega podatka postane velik izpad davka. Osnutek, kakor je napisan, je vnesel napetosti na marsikatero področje, zato ga poglejmo v luči Ustave RS, ki je obvezno, obenem pa vrednostno, sistemsko in operativno najrelevantnejše izhodišče vsakega zakona. V razmerjih smotrnosti in pravičnosti ter javne koristi in svobodne gospodarske pobude so za obdavčenje nepremičnin pomembna določila:

66. člena (lastnina): Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija;

71. člena (varstvo zemljišč): Zakon določa zaradi smotrnega izkoriščanja posebne pogoje za uporabo zemljišč. Zakon določa posebno varstvo kmetijskih zemljišč. Država skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva na gorskih in hribovitih območjih;

72. člena (zdravo življenjsko okolje): Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti;

73. člena (varovanje naravne in kulturne dediščine): Država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine;

74. člena (podjetništvo): Gospodarska pobuda je svobodna. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo;

78. člena (primerno stanovanje): Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje;

142. člena (dohodki občine): Občina se financira iz lastnih virov. Občinam, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti opravljanja svojih nalog, država v skladu z zakonsko določenimi načeli in merili zagotovi dodatna sredstva;

144. člena (nadzor državnih organov): Državni organi nadzorujejo zakonitost dela organov lokalnih skupnosti;

146. člena (financiranje države in lokalnih skupnosti): Država in lokalne skupnosti izkazujejo vrednost svojega premoženja s premoženjskimi bilancami;

147. člena (davki): Država z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve. Lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata ustava in zakon.

Na ustavni osnovi predlagamo k osnutku zakona:

(1) z vidika primernega stanovanja in detajkunizacije funkcionalnih zemljišč:

Davka se ne plačuje za 35 m

2

2

Davka se ne plačuje za nerezidenčno stanovanje, v katerem je prijavljen neprofitni najem v skladu z določili o upravičencih in po postopku, določenem s stanovanjskim zakonom;

Davčna stopnja za k eni ali več stavbam pripadajoče zemljišče, na katerem ni teh stavb, pa (so)lastnina vsakokratnih lastnikov oziroma etažnih lastnikov te stavbe ali več stavb na tem zemljišču še ni določena, znaša 1,50 odstotka vrednosti zemljišča, ovrednotenega iz naslova namenske rabe;

Davčna stopnja za tisti del k eni ali več stavbam pripadajočega zemljišča, ki presega velikost funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele po določbah, merilih in/ali pogojih iz tistih prostorskih aktov, ki so veljali v času izgradnje stavbe ali več stavb, znaša 1,50 odstotka vrednosti zemljišča, ovrednotenega iz naslova namenske rabe.

(2) za gorska in hribovita območja ter območja naravne in kulturne dediščine:

Davka se ne plačuje od zemljišč, stavb, objektov ali drugih nepremičnin na območju Triglavskega narodnega parka ali na drugem zavarovanem območju, ki je izjemnega pomena za državo ali velikega mednarodnega pomena;

Davka se ne plačuje od stavbe, objekta ali druge nepremičnine, razglašene kot posamezni nepremični kulturni spomenik državnega pomena, ali od enovite skupine stavb, naselja ali njegovega dela, arheološkega najdišča ali območja kulturne krajine, razglašene kot spomeniško območje državnega pomena;

Davčne stopnje, določene s tem zakonom za zemljišča in za stavbe, dele stavb in za druge objekte s pripadajočimi zemljišči, se zmanjšajo za 50 odstotkov na gorskih, hribovitih in demografsko ogroženih območjih, na ekološko pomembnih območjih ekosistemov, habitatov, Nature 2000, krajine, parkov ali drugih naravnih vrednot, zavarovanih z aktom o zavarovanju lokacije ali območja regijskega ali lokalnega pomena;

Davčne stopnje, določene s tem zakonom za zemljišča in za stavbe, dele stavb in za druge objekte s pripadajočimi zemljišči, se zmanjšajo za 50 odstotkov na lokaciji posamičnega nepremičnega kulturnega spomenika ali na spomeniškem območju regijskega ali lokalnega pomena.

(3) za razmerja med prihodki proračunov občin in republike ter večjo učinkovitost davčnih organov:

Davek od nepremičnin je prihodek občin v višini 80 odstotkov vplačil. 20 odstotkov vplačil pripada proračunu Republike Slovenije za nadomestitev uveljavljenih oprostitev na gorskih in hribovitih območjih ter območjih naravne in kulturne dediščine in za finančno izravnavo razvojnih gospodarskih nesorazmerij med regijami in med občinami ter urbanim in podeželskim prostorom in infrastrukturo (vključno s preventivnimi hidro- in agrooperacijami zaradi klimatskih sprememb);

Nepremičnina postane predmet obdavčitve 1. januarja po letu, v katerem je nastala davčna obveznost, ki je dvakratna za nepremičnino, neskladno z namensko rabo, trikratna za nedovoljeno gradnjo (s svojstvom nelegalne, neskladne ali nevarne gradnje) in šestkratna za nedovoljeno gradnjo na zavarovanih območjih. Za evidentiranje in vrednotenje nepremičnine v Registru nepremičnin takoj, ko so izpolnjeni osnovni pogoji za njeno določitev v registru, so odgovorni lastniki in GURS. Naknadna izpolnitev vseh pogojev (vključno s statusnimi, recimo javno dobro) za vpis v register ni razlog za priznanje davčne oprostitve za nazaj;

Podatki se v register nepremičnin praviloma pridobivajo iz javnih zbirk podatkov (zemljiška knjiga, zemljiški kataster, kataster stavb, centralni register prebivalstva, poslovni register itd.). Za pravilnost in pravočasnost podatkov so odgovorni lastniki in državni ter sodni organi, ki zapadejo tudi nadzoru in globam »davčne policije« (gradbeni inšpektorji so tej »policiji« le v strokovno asistenco), za pravilnost in pravočasnost podatkov, ki se pridobivajo z vprašalnikom GURS, pa sta odgovorna lastnik in GURS;

Za zamude, napačne pridobljene podatke za določitev nepremičnine v Registru nepremičnin, napačen vnos podatkov v register in napačno vrednotenje zapadejo lastniki in GURS nadzoru in globam »davčne policije«. Zamude in napačni podatki s strani države, občin in drugih javnopravnih subjektov pri pripravi in vnosu nepremičninskih premoženjskih evidenc (bilanc) v Register nepremičnin zapadejo tudi upravnemu nadzoru ministrstva za finance.

Ob modelu obdavčitve, ki bi upošteval zgornjih »12 tez«, vidim možnost pravične in solidarne sorazmerne porazdelitve davčnega bremena tudi glede na kazalce bogastva, simulacije višin davčnih stopenj v tem okviru pa vidim kot način vsakokratne davčne politike, bodisi krizne bodisi stimulativne. Družbeni konsenz takih dimenzij pa mimo ustavnih vrednot in določil tako ni mogoč.