Bo vlada podelila koncesijo za upravljanje Kobilarne Lipica (KL) tujcem, morda avstrijskemu hotelirju Falkensteinerju iz Innsbrucka, katerega predstavniki so bili tam nedavno na ogledu? Takšno rešitev med drugimi zagovarja državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič, kmetijski minister Dejan Židan pa je odločen: »Kakršno koli razmišljanje, da bi dali Kobilarno Lipica v koncesijo, je zelo blizu narodne izdaje.« Pravi, da se je o tem pogovarjal tudi s premierko Alenko Bratušek ter ministroma za gospodarstvo (Kobilarna Lipica ima hčerinsko družbo Lipica Turizem) in za kulturo (Lipica je kulturni spomenik državnega pomena) Stankom Stepišnikom in Urošem Grilcem. »Naše stališče je enotno: v Kobilarni Lipica bomo imeli še naprej javno službo.«
Potencialne najemnike zanimajo predvsem konji
Strokovno javnost in zaposlene v Lipici je v začetku junija najprej razburil minister Židan, ki je v noveli zakona o KL predvidel razkosanje Lipice na dva dela: za kobilarno naj bi še naprej skrbelo kmetijsko ministrstvo, za gostinsko-turistični del, ki bi ga dala država v dolgoročni najem, pa ministrstvo za gospodarski razvoj. A ker se je Stepišnik Židanu uprl, se je ta zdaj odločil: »Ker se druga ministrstva ne želijo ukvarjati s hotelom Maestoso, ki daje delo 43 ljudem, bo MKO skrbelo za Lipico kot celoto.« Po naših informacijah naj bi dala vlada aktualnemu vodstvu kobilarne leto dni časa, da reši iz brezna družbo Lipica Turizem, nato naj bi iskali dolgoročnega najemnika za hotel Maestoso.
A poznavalci menijo, da ga bodo težko našli. Potencialne najemnike namreč v Lipici zanimajo predvsem konji, veliko manj pa obubožani objekti, namenjeni gostinstvu in turizmu. Tako naj bi bilo tudi z znanim avstrijskim hotelirjem Falkensteinerjem, ki ima hotele visoke kategorije med drugim na hrvaški obali. Po naših informacijah je Marjan Hribar, direktor direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu, njegove predstavnike pred kratkim pripeljal v Lipico kot potencialne najemnike. Izvedeli smo, da naj bi dali tudi Avstrijci jasno vedeti, da sta hotela v Lipici le podpora kobilarni, zato naj bi se med svojim obiskom zadrževali predvsem v kobilarni in si pozorno ogledovali tamkajšnje žrebce.
»Domači ekonomski apetiti niso nič drugačni od tujih«
Bi torej avstrijski hotelir, ki naj bi imel prijateljske vezi z dunajsko jahalno šolo (ta sodi pod streho Lipici konkurenčne avstrijske kobilarne Piber), vzel v najem tako turistične objekte kot slovensko državno kobilarno? Glas ulice pravi, da naj bi ga zanimal celo nakup lipiške kobilarne, ne le najem, in to za okoli 150 milijonov evrov. V podjetju Falkensteiner smo preverili, ali to drži. Povedali so le, da sta dva njihova predstavnika res bila v Lipici, na vprašanje, ali se zanimajo za nakup naše kobilarne, pa so odvrnili, da nam tega ne morejo potrditi.
Literat Boris A. Novak, dolgoletni borec za Lipico, ocenjuje, da to, da bi dali kobilarno v najem tujcem, ne bi bilo dobro. »To je rezultat skrajno nestrokovne in neodgovorne državne politike cele vrste vlad.« Sam meni, da bi bilo treba turistično dejavnost v Lipici ločiti od konjeniške in konjerejske, da bi Lipico prevzemal nekdo drug, pa se mu zdi tvegano. »Čeprav moram reči, da se je izkazalo, da domači ekonomski apetiti niso nič drugačni od tujih.« Tisti, ki Lipico pobliže poznajo, k temu dodajajo: »Mati vsega zla je želja po privatizaciji Lipice.«
Najboljši žrebci v Piber, v Lipici le štala?
Govorijo tudi o izdaji nacionalnih interesov, če bi država koncesijo za kobilarno podelila Avstrijcem. »V Piber bi odpeljali najboljše žrebce in Lipici bi ostala le štala. To bi jasno pokazalo, da o kobilarni nimamo pojma in da si je tudi ne zaslužimo,« meni eden naših sogovornikov. Postavlja se tudi vprašanje, kaj bi se v tem primeru zgodilo z rodovniškimi knjigami, zaradi katerih je pred vstopom Slovenije v EU že izbruhnila mini vojna z Avstrijo. Obe državi sta si namreč prizadevali, da bi dobili primat za vodenje izvorne rodovniške knjige za vse lipicance, ki jih vzrejajo na območju EU. Tisti, ki vodi izvorno knjigo, namreč določa tudi rejske cilje. A ker državi nista dosegli soglasja, zdaj vodita rodovniško knjigo vsaka zase – Kobilarna Lipica za Slovenijo in Kobilarna Piber za Avstrijo.
Državni sekretar v kabinetu premierke Alenke Bratušek Gašpar Gašpar Mišič v morebitni podelitvi koncesije za upravljanje KL ne vidi nevarnosti, če bi država predpisala natančne pogoje in če bi koncesionarja nadzorovala. Bi koncesijo zaupal Avstrijcem? »Ne smemo ločevati, kdo jo sme dobiti in kdo ne. Važno je, da zaposluje slovenske delavce.« Bi Gašpar Gašpar Mišič državno kobilarno prodal, če bi se ponudila priložnost za to? »Ne, konj se ne sme prodajati. To je enako, kot če bi me vprašali, ali bi prodal Luko Koper. Nikoli. Lahko jo damo v koncesijo, ne bi je pa prodal.« Mišič upa, da se bo vlada glede Lipice odločila pravilno, najpomembnejše pa se mu zdi, da ostane zaključena funkcionalna celota. »Z ministrom Židanom se najprej nisva razumela, ker je hotel turizem ločiti od konjereje. Potem sva se uskladila, da mora Lipica ostati celota. Katastrofa bi bila, če bi jo delili med dve ministrstvi. To bi bil strel v koleno razvoju Lipice.« Gašpar Gašpar Mišič tudi meni, da Lipica potrebuje sposobno ekipo: »Ma me prime, da bi šel sam tja in naredil darmar.«
