Na Daljni vzhod se je preselila pred dvema letoma, zdaj živi v desetmilijonski metropoli Suzhou, nedaleč od Šanghaja. Kobalova ima tudi zamisel, kako oblikovati močan turistični konzorcij, ki bi Slovenijo učinkovito predstavljal kitajskim turistom. »Treba bo namreč narediti še veliko več za dvig prepoznavnosti naše države. Kitajci se za obisk ne odločajo predvsem zato, ker Slovenije sploh ne poznajo,« ugotavlja Vrhpoljčanka.

Središče za prilagajanje evropskim navadam

Vendar tudi večina Slovencev ne pozna Kitajske in njenih (poslovnih) navad. Na kaj je treba biti še posebno pozoren, je zainteresiranim podjetnikom včeraj razložil Drago Napotnik, slovenski konzul v Šanghaju. »Kitajska je komunistična država z zelo surovim kapitalističnim gospodarskim okoljem,« je uvodoma razložil. Slovenija bi po njegovi oceni utegnila biti zanimiva za kitajski kapital, in sicer kot nekakšno središče za prilagajanje kitajskih poslovnežev evropskemu okolju, priložnosti pa se odpirajo tudi logistični panogi in vsem podjetjem z visoko tehnološko proizvodnjo.

Imajo pa kajpada tudi slovenska podjetja dobre možnosti prodora na to velikansko tržišče. Napotnik je s tem v zvezi omenil informacijske in zelene tehnologije, lesno industrijo in tudi živilsko-predelovalno panogo. »Če se v Šanghaju pije italijansko, avstrijsko in nemško mleko, zakaj se ne bi pilo tudi slovensko,« je prepričan konzul, ki vliva optimizem tudi slovenskim arhitektom in oblikovalcem interierjev, če bi se ti znali povezati s kitajskimi biroji.

Seveda pa je vstop na kitajsko tržišče zelo zapleten, v trženje je treba vlagati veliko denarja, poslovno tveganje pa dvigujeta državni protekcionizem in korupcija v javni upravi. Zelo pomemben je tudi pravilen osebni odnos s poslovnimi partnerji. »Treba je poznati njihove običaje, saj zmore vložen trud izničiti že napačno izročena vizitka,« je opozoril Napotnik.

V škatlico, ne v žep

Poraja se torej vprašanje, kako se kitajskemu poslovnežu pravilno izroči kartonasto posetnico? »Vedno z obema rokama,« odvrne konzul. »Pri tem se je treba še prikloniti in osebi pogledati v obraz. Ko pa prejemamo vizitko, jo v rokah držimo nekaj sekund, si jo pozorno ogledamo, nato pa jo pospravimo v škatlico za vizitke. Nikoli v žep!«

Ni naključje, da je Napotnik predaval v Mariboru. Mestna oblast si namreč prizadeva navezati čim več poslovnih stikov z bodočo največjo svetovno ekonomijo. Ne nazadnje se mesto že lahko pohvali s ta čas največjo neposredno kitajsko naložbo v Sloveniji: podjetje Tam-Durabus je kupilo bivšo Tovarno vozil Maribor in v njej znova zagnalo proizvodnjo avtobusov.

»Nedavno nas je obiskala delegacija velemesta Hangzhou, ki se želi pobratiti z nami,« je zbranim sporočil župan Andrej Fištravec. Kitajcem so med obiskom Maribora omogočili obisk več podjetij, med drugim Mariborske livarne Maribor, novembra pa bodo občinarji potovali na Kitajsko z močno gospodarsko delegacijo v spremstvu.

Seveda bi bilo iluzorno pričakovati, da se bodo podjetniki že s prvega obiska vrnili s podpisanimi pogodbami. »Treba je biti dosleden in vztrajen,« jim svetuje Kobalova. »Kitajci namreč potrebujejo več časa, da ti zaupajo. Šele potem ko je to zaupanje vzpostavljeno, se začnejo graditi dolgoročne vezi.«