Vsako leto približno 350.000 Evropejcev doživi zastoj srca zunaj bolnišnice. Ta zaplet se lahko zgodi kjer koli, doma, na cesti, na delovnem mestu, med športno dejavnostjo... Danes ta zaplet preživi manj kot eden na deset obolelih ljudi. Če bi očividci takega človeka začeli oživljati, bi to preživetje povečalo za dva- do trikrat. Vendar začnejo postopke oživljanja izvajati le v enem od petih nesrečnih primerov.
To, kako pogosto priče začnejo oživljati obolelega, se med državami zelo razlikuje. V Španiji ta delež znaša 12 odstotkov, v Nemčiji 15, na Švedskem 59 odstotkov in na Nizozemskem celo 61 odstotkov. Različno je tudi dejansko preživetje bolnikov: v vzhodni Evropi preživi okoli šest odstotkov obolelih, ki doživijo srčni zastoj zunaj bolnišnice, na Nizozemskem in Norveškem pa celo 40 odstotkov obolelih.
Če bi lahko izboljšali odzivnost mimoidočih na raven najboljših držav, bi lahko vsako leto rešili 100.000 življenj. Da bi to dosegli, bi morali za oživljanje usposobiti več ljudi, predvsem zaposlene na letališčih, v hotelih, telovadnicah..., ter na strateških javnih mestih postaviti več avtomatskih defibrilatorjev, ki so v pomoč pri oživljanju.
Oktobrska kampanja sledi deklaraciji evropskega parlamenta iz minulega leta, naj se vzpostavi evropski teden ozaveščanja o srčnem zastoju, namenjen izobraževanju laične in strokovne javnosti o ukrepanju ob srčnem zastoju. Ob evropskem dnevu za ponoven zagon delovanja srca, ki ga bomo zaznamovali 16. oktobra, bodo še posebno pozornost namenili izobraževanju otrok med 12. in 16. letom starosti, njihovih učiteljev in staršev. Kampanja bo tudi sporočala, da s tem, ko se lotite postopkov oživljanja, ne morete narediti nič narobe, narobe pa je, če ob srčnem zastoju ne naredite nič, so sporočili iz evropskega sveta za oživljanje. lo