Ker se beseda filozofija najpogosteje razume kot intelektualni koncept, bi to raje imenovala doživljanje ali razumevanje življenja. Ajurveda razume življenje zelo široko, hkrati pa preprosto in celo pragmatično. Menim, da takšno razumevanje ni dosti drugačno od doživljanja življenja slehernega človeka, ki je sposoben misliti s srcem, če se lahko tako izrazim. To pomeni, da sočasno skladno v njem sodelujeta močan in bister um ter tenkočutnost srca. Ajurveda najprej verjame, da je vse okoli nas, vidno in nevidno, medsebojno povezano, torej da vsak element stvarnosti vpliva na vse drugo, pri tem pa vse tisto okoli njega vpliva nanj. Drugi aksiom ajurvede je, da so zgoraj omenjena mreža življenjskih enot, pa tudi vsaka enota posebej, zavestni in inteligentni.
Da je vse med seboj povezano, je danes vse bolj prepoznano znanstveno dejstvo; v kvantni fiziki so že pred nekaj časa ugotovili, da eksperimentator s svojo zavestjo vpliva na izid eksperimenta, v psihiatriji in psihoterapiji že dolgo govorijo o konceptu mrežnega sovplivanja in tako naprej.
Da je vse okoli nas – tako organska bitja kot fizikalne sile vesolja – zavestno in inteligentno, postaja tudi vse bolj znanstveno dejstvo. Spomnimo se samo, da biološka znanost že vsaj tri desetletja ve, da je vsaka celica kateregakoli organizma zavestna in inteligentna na svoji ravni bivanja. Znanost že nekaj časa govori o inteligenci Zemlje kot planetarnega bitja (princip Gaja). In tako dalje. Vsa ta znanstvena dejstva izpričujejo v jeziku znanosti sliko realnosti, ki jo v svojem jeziku opisujejo že stare tradicije.
Ajurveda izhaja iz temeljnega dejstva, da vsaka naša misel, zaznava, občutek ali čustvo, spoznanje, torej vsak dogodek v naši duševnosti, hipoma določa in spreminja biokemične procese v našem telesu. In obrnjeno: zavest in »počutje« naših celic vplivata nazaj na našo duševnost. Duševnost in telesnost temeljno in neprestano vplivata drug na drugega. Ne glede na to, da je moderna družba zelo različna od družbe, v kateri je nastala ajurveda, so temeljne zakonitosti življenja enake, zato v današnjem svetu ajurveda lahko veliko pomaga človeku, med drugim tudi tako, da ga spomni na te preproste resnice.
Po prepričanju ajurvede ima vsak izmed nas sebi lastno, ob spočetju določeno konstitucijo oziroma individualni preplet treh fluidov. Kaj natančno to pomeni?Eno od središčnih spoznanj ajurvede je, da funkcije našega telesa in duševnosti upravljajo trije fluidi ali ustvarjalne sile, ki so jih poimenovali vata (beseda je povezana s pojmoma gibanje in veter), pita (povezana s pojmom ogenj) in kapa (povezana s pojmi povezovanje, držati skupaj, sluz). Vata v našem telesu upravlja živčni sistem, pita delovanje encimov in procese, ki so s tem povezani, kapa pa gostoto telesnih tekočin in še posebno količino ter kakovost sluzi, ki obdaja vse sluznice v našem telesu. Vsak od nas je rojen z različnim poudarkom teh fluidov – količinsko in glede razporeditve po delih telesa – in ta specifičen preplet tvori konstitucijo posameznika. Vsaka konstitucija pa, poenostavljeno povedano, določa značilne fiziološke in duševne danosti posameznika.
Kako je potekalo vaše izobraževanje v ajurvedi?Čeprav mi je pogled ajurvede na zdravje in zdravljenje blizu, moje izobraževanje na tem področju ni potekalo konvencionalno. Ko sem se začela oddaljevati od zahodne medicine, sem pet let študirala najprej staroindijski jezik, sanskrt in potem začela sama študirati temeljna ajurvedska besedila, vključujoč predpisane učbenike na ajurvedskih fakultetah v Indiji. Na redni univerzitetni študij ajurvede v Indiji se zaradi obveznosti tukaj nisem mogla vpisati, zato je moje izobraževanje napredovalo počasi, skozi individualni študij. Ta počasnost pa je imela prednost: imela sem dovolj časa, da se mi »zbistri« razumevanje realnosti, o kateri so pripovedovala ajurvedska besedila, in počasi sem začela povezovati znanje, ki sem ga pridobila na medicinski fakulteti, z znanjem ajurvede.
Med študijem sem bila osupla nad natančnim opisovanjem procesov, ki jih je sodobna medicina odkrila tako rekoč nedavno, v besedilih, starih več tisočletij. Marsikakšno spoznanje ajurvede bo, verjamem, predmet kakšnega znanstvenega odkritja v prihodnosti.
Po večletnem študiju sem pridobljeno znanje začela previdno uporabljati na področju preprečevanja bolezni in psihosomatskih motenj zdravja, z leti pa tudi pri zdravljenju bolezni.
Kaj vse vključuje dejavnost vaše ajurvedske posvetovalnice oziroma kako spremljate posameznikovo zdravstveno stanje? Ali tak pristop v večini primerov zadošča ali gre bolj za podporno terapijo?Dejavnost ajurvedske posvetovalnice, ki jo vodim, vključuje najprej temeljit diagnostični pogovor in pregled (pulza, jezika, kože...), nato pa terapevtski del, v katerem posameznik prejme navodila o prehrani, načinu življenja, potrebnih oblikah telesne aktivnosti, sproščanja, uporabi specifičnih zelišč in njihovih pripravkov ter različnih drugih metodah zdravljenja. Zdravstveno stanje ljudi se v posvetovalnici tudi spremlja, če se posameznik za to odloči.
Glede na to, da delujem skozi ajurvedsko posvetovalnico in ne kliniko, kjer bi bili pacienti z resnejšimi težavami lahko deležni intenzivnejših in nadzorovanih terapevtskih metod, je svetovanje namenjeno razreševanju takšnih zdravstvenih težav, ki ne zahtevajo hospitalizacije. Lahko bi rekla, da je moja posvetovalnica nekakšna ajurvedska ambulanta splošne prakse. Toda tudi skozi tovrstno prakso se prav tako lahko pomaga ljudem, ki bolehajo za kroničnimi in celo težkimi boleznimi. Tukaj se ajurvedski pristop lahko odlično kombinira s pristopi sodobne medicine, v smislu vzdrževanja bistveno višje kakovosti življenja in dviga imunske sposobnosti.
Kljub temu da bi ajurveda lahko veliko prispevala k zdravju ljudi, ni posebno prisotna v Sloveniji. V čem, menite, je vzrok za to?Nimam vtisa, da ajurveda ni prisotna v Sloveniji. Zdi se mi celo, da je »v modi« – z vsemi pozitivnimi in negativnimi posledicami, ki jih to potegne za seboj. V svoji posvetovalnici opažam, da veliko ljudi, ki pride, ima vsaj osnovne informacije o tem, kaj je ajurveda. V slovenščino je prevedenih že več knjig o ajurvedi, ena od njih je ajurvedska kuharica. Vse te knjige so koristen prispevek v procesu »prizemljevanja« ajurvede na slovenskih tleh.
Kje se je možno izobraževati za terapevta ajurvede, koliko časa takšno izobraževanje traja in kaj vse po vašem mnenju obsega?V Sloveniji nimamo ajurvedske fakultete – tovrstno visokošolsko izobraževanja je možno v Indiji in od nedavnega tudi v Angliji, kjer je ena od indijskih ajurvedskih fakultet odprla podružnico. Sama vodim enoinpolletno šolo ajurvede, ki je namenjena ljudem, ki si želijo globlje razumeti to vedo. Skozi predavanja o izbranih poglavjih iz ajurvede in vaj, ki temu sledijo, ljudje lahko pridobijo znanja, s katerimi rešujejo manj zapletene zdravstvene motnje in predvsem delujejo na področju preprečevanja bolezni v svojem okolju.
Kolikor vem, Tara joga center iz Ljubljane izvaja izobraževanja za marma terapevte (marma točke so točke na telesu, ki so podobne akupresurnim točkam, kot jih opisuje kitajska tradicionalna medicina).
Osebno menim, da je za resnega terapevta, ki se specializira le za eno izmed metod zdravljenja v ajurvedi ali želi postati ajurvedski zdravnik oziroma zdravitelj, potrebno veliko študija in prakse pod mentorstvom izkušenejšega kolega. Ljudi, ki se tako želijo lotiti ajurvede pri nas, v tem trenutku ni veliko.
