Pri kartičnem plačilu mora trgovec banki, prek katere je sprejel plačilo, plačati provizijo. Del te ta odvede banki, ki je kartico izdala. Za debetne kartice je trgovska provizija v povprečju od dva do tri odstotke, za kreditne pa od tri do pet odstotkov.
Provizije skrijejo v ceno blaga
Trgovci kartične provizije običajno skrijejo v ceno blaga, ki ga tako podražijo za vse potrošnike. Evropski trgovci za kartične transakcije bankam na leto plačajo okoli 13 milijard evrov, od katerih gre približno 70 odstotkov za medbančne provizije.
Medbančne provizije za čezmejne transakcije se gibljejo od nekaj desetink do dobrega odstotka, za domače pa se močno razlikujejo: za debetne kartice na Danskem 0,1 odstotka, na Poljskem 1,6 odstotka, za kreditne v Franciji 0,5 odstotka, v Nemčiji 1,8 odstotka.
Medbančne provizije tako bankam in kartičnim hišam prinašajo milijardne dobičke, saj ne izražajo njihovih dejanskih stroškov. Sedanji sistem po mnenju kritikov omejuje konkurenco in novim igralcem, ki bi ponudili ugodnejše storitve, onemogoča vstop na trg.
Predlagali omejitev bančnih provizij
Komisija je zato predlagala omejitev medbančnih provizij pri plačevanju z debetnimi karticami na 0,2 odstotka, za kreditne kartice pa na 0,3 odstotka. V 22-mesečnem prehodnem obdobju bodo omejitve veljale le za čezmejne transakcije, pozneje pa tudi za domače.
Sprva je sicer komisija razmišljala o popolni odpravi medbančne provizije pri plačevanju z debetnimi karticami, a je to opustila. Prav tako so si nekateri zaman prizadevali, da omejitve ne bi veljale le za običajne potrošnike, temveč tudi za poslovne kartice.
Komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier je pomen novih pravil utemeljil z besedami, da je trenutno plačilni trg EU razdrobljen in predrag, saj njegovi stroški znašajo več kot odstotek bruto domačega proizvoda EU ali 130 milijard evrov na leto.
Cenejše in varnejše plačevanje prek spleta
Predlog komisije bo omogočil cenejše in varnejše plačevanje na internetu tako za potrošnike kot za trgovce na drobno ter ukinil neupravičeno visoke stopnje medbančnih provizij, je prepričan Barnier.
Komisar za konkurenco Joaquin Almunia pa je opozoril, da medbančne provizije, ki jih plačujejo trgovci na drobno, končajo na potrošnikovem računu, česar se potrošniki običajno niti ne zavedajo.
Nova pravila bodo po besedah Almunie zagotovila enakopravne konkurenčne pogoje za ponudnike plačilnih storitev, trgovci na drobno pa bodo lahko precej prihranili, saj bodo bankam plačevali nižje provizije, potrošniki pa bodo plačevali nižje maloprodajne cene.
Predlog komisije bo po pričakovanjih sprožil burno razpravo. Medtem ko bi po mnenju potrošniških organizacij znižal maloprodajne cene in koristil potrošnikom, pa bi po mnenju kartičnih hiš povečal stroške poslovanja in prinesel višje članarine za kartice.
Dobri prvi odzivi
To potrjujejo tudi prvi odzivi. V Evropski potrošniški organizaciji Beuc so predlog pozdravili kot »dobrodošlo potezo, ki krepi pravice potrošnikov« ter inovacije in konkurenco.
V Mastercardu pa sicer načeloma podpirajo cilje komisije - varnejše in konkurenčnejše elektronsko plačevanje, a jih obenem skrbi, da omejitev medbančnih provizij ne podpira teh ciljev ter bo oškodovala potrošnike in male trgovce.
Leta 2011 je bilo v EU izdanih okoli 727 milijonov plačilnih kartic, vrednost kartičnih transakcij je presegla 1900 milijard evrov. Na trgu prevladujeta Visa in Mastercard z okoli 42-odstotnim in okoli 49-odstotnim tržnim deležem.
Sledijo dolga pogajanja
Skoraj vsak imetnik bančnega računa v EU ima debetno kartico, 40 odstotkov pa kreditno kartico. 34 odstotkov državljanov EU že kupuje na internetu in več kot polovica jih ima pametne telefone, ki omogočajo mobilno plačevanje, še kaže bruseljska statistika.
Predloge morajo potrditi članice unije in Evropski parlament. Pogajanja bodo po pričakovanjih dolgotrajna in lahko prinesejo občutne spremembe.
