Mnogi, predvsem mlajši zdravniki v Veliki Britaniji opuščajo formalna oblačila in se z bolniki ukvarjajo tudi v majicah s kratkimi rokavi. Tak sproščen način oblačenja pa ni vedno dobro sprejet. »Bolniki se pritožujejo, da sploh ne vedo več, kdo je zdravnik, saj zdravniki ne nosijo več kravate, suknjiča, bele halje, s tem pa so izgubili tudi svojo prezenco. Zdravniki so člani ugledne profesije in bi se morali oblačiti temu primerno,« je, kot navaja članek na BBC News, nedavno v reviji British Medical Journal zapisala bolnišnična svetovalka za mikrobiologijo Stephanie Dancer, ki si prizadeva, da bi se ponovno vrnil nekdanji formalni način oblačenja.
Srajca, kravata, halja
V Veliki Britaniji so namreč zdravniki tradicionalno nosili srajco in kravato, čez pa poškrobljeno belo haljo, a je to prakso leta 2007 spremenil predpis vlade o oblačenju zdravstvenega osebja, v katerem so prepovedali nošnjo kravat, dolgih rokavov (tudi na belih haljah) in zapestnih ur. S tem so želeli zmanjšati prenos okužb, ki so jih zdravniki prenašali med bolnišničnimi oddelki. Bolnišničnih okužb je bilo po tem letu res manj, a po mnenju Dancerjeve ne zaradi odsotnosti kravat in belih halj, pač pa zaradi drugih higienskih ukrepov, ki so jih sočasno uvedli. V nekaterih bolnišnicah so se novim predpisom prilagodili tako, da so na belih haljah »amputirali« rokave in so postale halje s kratkimi rokavi. Nekatere moti, da so začeli zdravniki tudi zunaj operacijskih dvoran nositi oblačila, ki jih nosijo pri operacijah, in se v njih od medicinskih sester razlikujejo samo po tem, da imajo okoli vratu obešen stetoskop.
To, kako so oblečeni zdravniki, je sicer precej kulturno pogojeno. Tudi pri Ameriški zvezi zdravnikov so razmišljali o tem, da bi uvedli pravila oblačenja po britanskem zgledu, a za zdaj v ZDA bela halja ostaja najmočnejši simbol medicine. Podobno kot še nedavno v Veliki Britaniji tudi ameriški zdravniki nosijo kravate in so videti, kot da so oblečeni za sestanek uprave bolnišnice – kar pa ni praksa v drugih evropskih državah.
Tudi v Sloveniji ni nenavadno, če nosi zdravnik majico s kratkimi rokavi, saj je ta denimo del uniforme zdravnikov v UKC Ljubljana, bolj nenavadno je videti zdravnika v srajci in kravati.
Oblačenje po pravilniku
V UKC Ljubljana oblačenje zaposlenih ureja pravilnik, je pojasnila Mojca Tomažič, pomočnica glavne medicinske sestre za higiensko-epidemiološko področje. Zaposleni morajo nositi uniformo. Njen namen je zaščita bolnika in zdravstvenega delavca pred bolnišničnimi okužbami pa tudi prepoznavnost profilov, saj so uniforme različnih barv. V operacijskih dvoranah je potreben strožji higienski režim, tam se zaposleni preoblečejo v »filter obleke«, ki jih smejo nositi le v operacijskih prostorih. Delovna obutev ne predstavlja velikega tveganja za prenos okužb. Biti mora čista, vzdrževana in ne sme povzročati ropota pri hoji.
»Kadar zdravnik opravlja delo, kjer mora imeti proste roke, lahko nosi majico s kratkimi rokavi, če pa gre na vizito ali dela v ambulanti, je primerna halja,« je pojasnila Tomažičeva. Včasih bolniki opazimo, da kak zdravnik nosi pod belo haljo srajco in kravato ali druga svoja oblačila. Tudi pri tem je odvisno, kaj zdravnik dela: ni sporno, da gre tako oblečen na vizito in se pacienta ne dotika. Če pa dela s pacienti, mora nositi predpisano uniformo, ki je zapeta in čista. Pravilno je tudi, da se zdravstveni delavec bolniku predstavi z imenom in funkcijo, nositi mora identifikacijsko priponko, da bolnik v vsakem trenutku prebere, koga ima pred sabo. Pritožb bolnikov, da bi se jim zdravstveni delavci zdeli neprimerno oblečeni, v UKC Ljubljana niso prejeli.
Ali je res, da pacienti bolj zaupajo beli halji? Tisto, kar vpliva na zaupanje, ni vedno bela halja, ampak odnos zdravnika do bolnika, meni Mojca Tomažič. Pritrjuje ji Maja Rus Makovec, vodja enote za zdravljenje odvisnosti od alkohola na Psihiatrični kliniki Ljubljana: »Bela halja lahko promovira zaupanje, a to ne velja v vsakem primeru. Imate lahko zdravnika v beli halji, ki je zelo dostopen in komunikativen, in zdravnika, ki je zelo sproščen v oblačenju, pa ni dostopen.« V psihiatriji naj bi veljalo, da pri delu s pacienti, ki ne trpijo za psihozo, ne uporabljajo bele halje, da ne postavljajo bariere med zdravnikom in bolnikom. Tudi Rus-Makovčeva bele halje ne nosi, oblači se sproščeno, a nosi vedno identifikacijski obesek, da bolnik prepozna njeno vlogo.
Rus-Makovčeva opozarja še na vidik oblačenja, ki vpliva na seksualiziranost odnosa med zdravnikom in pacientom. Na psihiatriji ni tako pomembno, kaj ima zdravnik oblečeno, zelo pomembno pa je, kako oblačilo vpliva na paciente v seksualnem smislu: preglobok dekolte lahko pacienta denimo odvrača od namena obravnave. Zato je pomembno, da se zaposleni na takih oddelkih tega zavedajo in se temu primerno oblečejo.