Na odru Škerjančeve dvorane ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet so se nekaj pred deseto uro dopoldan na enem izmed mojstrskih tečajev začeli zbirati mladi glasbeniki z vsega sveta, zasedali polkrožno postavljene stole orkestra, se veselo pozdravljali, pogovarjali in pripravljali na vajo. Navdih in ustvarjalnost sta zajela prostor in ob pogledu na oder bi opazovalca zlahka prevzela močna želja, da bi bil del velike skupine nadarjenih mladostnikov – ti izhajajo iz različnih kultur, govorijo različne jezike, a si delijo skupno ljubezen do glasbe. Dvorano so zajemali neusklajeni zvoki violin, flavt, kontrabasov, trobent, violončel, pozavn in preostalih glasbil, ki so se mešali z vrvežem klepeta, smeha, šumenja oblačil in premikanja stolov.

Privajanje na poklicno pot

Ko sta nekaj manj kot sto sedečih v orkestru po angleško nagovorila vodja mojstrskega tečaja za mlade dirigente, koncertne mojstre in timpaniste, priznani dirigent in skladatelj Klaus Arp ter dirigentka in umetniška voditeljica Akademije Branimirja Slokarja Živa Ploj Peršuh, so zvoki potihnili. Pred orkester je od kakih desetih udeležencev mojstrskega tečaja prva stopila Jeanne Lefèvre, ki je za prvih petnajst minut prevzela dirigentsko vodenje orkestra. »Tu imamo mlade dirigente, mlade timpaniste in mlade violiniste iz dvanajstih držav, koncertne mojstre, ki želijo delo koncertnega mojstra opravljati tudi profesionalno. Mojstrski tečaj služi temu, da se vsi sodelujoči privadijo delati skupaj, kot je običajno v idealnem profesionalnem glasbenem življenju,« je kasneje razložila Ploj-Peršuhova. Tako so udeleženci mojstrskega tečaja ločeni na glasbenike, ki so del rezidenčnega orkestra in skozi mojstrski tečaj pravzaprav izvajajo svojo običajno orkestrsko vajo, ter na dirigente, timpaniste ter koncertne mojstre, ki se skozi mojstrski tečaj učijo voditi orkester tako, da bi ta hitro razumel, kaj želijo od njega, je razložila.

Poleg Jeanne Lefèvre in drugih je svoje spretnosti dirigiranja pred orkestrom pilil tudi Slaven Kulenović, mladi dirigent in pianist, ki se v prihodnosti vidi na samostojni glasbeni poti. Po prvem triurnem delu tretjega dneva mojstrskega tečaja je izrazil veliko navdušenje nad celotnim programom ter povedal, da si bo z udeležbo pridobil dragocene izkušnje ter se naučil repertoarja, kar mu bo pomagalo pri nadaljevanju karierne poti.

Istočasno so se v drugih prostorih konservatorija pod vodstvom priznanih profesorjev izvajali mojstrski tečaji inštrumentov, med drugim je svoj tečaj flavte vodil Felix Renggli, solist in profesor na Visoki šoli za glasbo Basel in Freiburg. Kasneje smo ga ujeli na vaji za večerno generalko v Križankah, kjer je skupaj s še štirimi profesorji in petimi učenci ustvarjal čudovite melodije, ki so se gromko razgrinjale po mali Viteški dvorani. Zaupal nam je, da mu niti ni tako pomembna raven znanja udeležencev tečajev, temveč ga predvsem zanima njihov odnos do glasbe – in z odnosom vseh na Akademiji Branimirja Slokarja je bil zelo zadovoljen, prav tako z vzdušjem, ki ga je opisal kot fantastično: »To je tudi glavni razlog, da moji kolegi – in tudi nekateri učenci – radi prihajajo nazaj in poučujejo. Vse je zelo pozitivno, tudi organizacijska ekipa je zelo prijetna, atmosfera ni le nekako dopustniška, pač pa zelo energična in delovna, prežeta s pozitivnim duhom. Mislim, da tudi učenci to čutijo, in zdi se mi, da jim je to pri učenju zelo v pomoč.«

V iskanju dodatnega znanja

Prav na to, da se priznani profesorji radi vračajo, so ponosni tudi ustvarjalci projekta, ki poskušajo gostujočim učiteljem nuditi vse, kar lahko: »Oni tu niso na dopustu, ampak intenzivno delajo z vsakim posameznikom posebej in si zato zaslužijo kar se da dobre pogoje. Očitno smo tukaj našli skupni jezik,« je odnos do gostujočih profesorjev, ki so, kot pravi, vrhunski umetniki in delujejo na najbolj elitnih odrih po svetu, povzela zadovoljna Ploj-Peršuhova.

Pozitivno energijo je bilo res čutiti tako med profesorji kot med učenci, ki obisk mojstrskih tečajev in orkestrske akademije sicer občutijo tudi kot nujnost za dosego svojih ciljev. Belgijec Jonathan Beyers, ki študira na Nizozemskem, druženje z ljudmi z vsega sveta in sodelovanje z vrhunskimi učitelji sicer dojema kot čudovito priložnost, je pa tudi prepričan, da je situacija za mlade glasbenike trenutno težka. »Z mojstrskimi tečaji, kot je ta, se trudimo, da bi svoje možnosti kar se da izboljšali. Ti tečaji nam dajejo dodatno znanje in vse, kar je dodana vrednost, je korak v pravo smer,« pravi. Prav tako Kulenović, ki je prepričan, da je stanje v kulturi trenutno glasbenikom precej nenaklonjeno, zato mora biti mlademu ustvarjalcu za glasbeno kariero že sama glasba dovolj velik motiv. »Če bi mi bil pomemben denar, se nikoli ne bi ukvarjal s klasično glasbo,« priznava. Kot ob tem dodaja Ploj-Peršuhova, se na akademiji močno trudijo, da bi mlade čim bolje opremili za življenje in za njihovo poklicno pot; prizadevajo si tudi, da bi se lahko tečajniki avdicij – kot vstopnic za službe – udeleževali povsod po tujini.

Vsak mojstrski tečaj sicer traja okoli šest dni, izvajali pa se bodo vse do konca poletnega programa Akademije, torej do 29. julija, ko bo potekal tudi sklepni simfonični koncert Akademije Branimirja Slokarja v Slovenski filharmoniji. V sklopu Ljubljana Festivala ter Akademije Branimirja Slokarja bodo sicer do konca meseca skupno izvedeni trije simfonični orkestri ter deset komornih koncertov; danes ob 20. uri bo na primer v Križankah večer komorne glasbe za godala.