Leta 2014 naj bi začeli graditi verigo desetih hidroelektrarn na območju srednje Save med Zidanim Mostom in Medvodami. Srednjesavske elektrarne Suhadol, Trbovlje, Renke, Ponoviče, Kresnice, Jevnica, Zalog, Šentjakob, Gameljne in Tacen bi skupaj z obstoječimi elektrarnami v zgornjem (Moste, Mavčiče in Medvode) in spodnjem toku Save (Vrhovo, Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice – zadnji dve sta še v gradnji oziroma v postopku priprav na gradnjo), predstavljale daleč najdaljšo verigo hidroelektrarn v državi, ki bi na leto skupaj proizvedle 2052 gigavatnih ur električne energije. Gradnjo verige bi predvidoma končali okoli leta 2030. V bilanco v Sloveniji proizvedene električne energije hidroelektrarne prispevajo 28 odstotkov, pri čemer je od največjih treh rek Drave, Save in Soče z vsega 18 odstotki izkoriščenih potencialov najslabše izkoriščena Sava.
Pomisleki okoljevarstvenikov
Kljub temu da omenjeno obvezo načeloma podpirajo domala vsi slovenski okoljevarstveniki in ekologi, so se v zadnjem času začela kopičiti različna mnenja, povezana z gradnjo elektrarn na Savi in varovanjem okolja, ki so kritično raven dosegla s širitvijo območja Nature 2000 tudi na dele srednjega savskega porečja.
Nekaj poglavitnih pomislekov in nasprotovanj načrtovani gradnji elektrarn na srednji Savi nam je posredoval Peter Valič iz Ajdovščine, biolog, ekolog in več let dejaven funkcionar v slovenski krovni ribiški organizaciji, ki predvidenemu načinu gradnje z zajezitvami Save nasprotuje. Po njegovem bi bile z vidika varovanja obstoječega življa in okolja nasploh pretočne hidroelektrarne primernejše.
V nadaljevanju navajamo nekaj njegovih poglavitnih razlogov za nasprotovanje in odgovorov nasprotne strani, ki nam jih je posredovala predstavnica Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Majna Šilih.
Za in proti
Valič: Akumulacijske hidroelektrarne so okoljsko vsaj toliko sporne kot toplogredne termoelektrarne ali celo nuklearke. To je, kot da bi v aorto krajine postavil verigo »holesterolnih« blokad, ki bi prepuščale na komando in ne na potrebo. Prekinjen je snovni tok, migracija rib in drugih vodnih organizmov. Ob kopičenju toksičnih snovi v sedimentih prihaja do uničenega okolja, uničenega krajinskega videza, uničene priložnosti za turizem in ne nazadnje do močno ogroženih in uničenih virov pitne vode.
HSE: Pri projektu gradnje hidroelektrarn na srednji Savi je predvidena gradnja derivacijskih hidroelektrarn (ohranja se sonaravni videz na delih med pregrado in strojnico) in pretočno-akumulacijskih hidroelektrarn. V sodelovanju s strokovnjaki za favno in floro pripravljamo nabor omilitvenih ukrepov in nadomestnih habitatov. Predvideno je, da se posamezni deli med hidroelektrarnami ohranjajo v naravnem stanju, da vse pregrade opremi z ribjimi stezami, da se sočasno s hidroelektrarnami načrtujejo čistilne naprave, ki bodo zmanjšale vpliv onesnaževanja voda, poleg tega pa se bo poskrbelo še za ponovno oživitev nekdaj poseljenih vodotokov.
Valič: Premalo se govori o tem, da smo večino poplav zakuhali ravno z gradnjo akumulacij, regulacijami ter poseganjem v vodni in obvodni prostor, ter z neupoštevanjem pretokov rek v času ekstremnih padavin. In ni nepomembno dejstvo, da reke »sanirajo« in »zdravijo« ravno tisti, ki so jih regulirali in denaturirali z obilno podporo tistih, ki so sprejeli zakonske podlage za tako početje.
HSE: V sklopu gradnje hidroelektrarn se na vplivnem območju izvajajo ukrepi za zaščito pred poplavami, ki so v pristojnosti države. Ker je za potrebe gradnje akumulacijskega bazena pogosto treba izvesti energetske nasipe, se ti lahko prilagodijo ali uskladijo z ukrepi za protipoplavno zaščito naselij. Ta se ščitijo pred stoletnimi poplavami. Taki ukrepi so običajni pri gradnji hidroelektrarn in so uporabljeni tudi pri projektu gradnje hidroelektrarne na spodnji Savi.
Valič: Župani gradnjo podpirajo, ker računajo na priliv sredstev za ureditev komunalne in cestne infrastrukture. Ta bi morala biti (že) urejena iz sredstev, ki so nekoč pritekala iz zdaj že pokojnih gospodarskih dejavnosti.
HSE: Gradnja hidroelektrarn ima za slovensko gospodarstvo velik vpliv, saj je Slovenija zmožna sama izvesti kar 80 odstotkov vseh potrebnih dejavnosti. Zelo velik vpliv ima tudi na strojno industrijo, pomemben delež investicije pade tudi na lokalne gospodarstvenike. Vse to omogoča ohranjanje ali nastajanje novih delovnih mest, hkrati pa predstavljajo taki projekti reference za nadaljnje projekte doma ali v tujini.